Politiki leve opozicije v parlamentu presojali, katerim medijem bi morali dati in katerim odvzeti državno financiranje

zajem zaslona MMC RTV Slo
POSLUŠAJ ČLANEK
Politiki vedo bolje od strokovne komisije petih doktorjev znanosti, programski projekti katerih medijev v Sloveniji ustrezajo pogojem za državno sofinanciranje, lahko sklepamo po današnji razpravi na parlamentarnem odboru za kulturo, na katerem so poslanci strank leve opozicije predlagali razveljavitev rezultatov letošnjega razpisa za financiranje programskih vsebin medijev.  

Pri tem izhodišče za razpravo ni bila vsebina prijavljenih projektov, temveč pavšalne ocene, kateri mediji bi po mnenju politikov levih strank morali prejeti državna sredstva, katerim pa ta ne bi smela biti dodeljena. Pri čemer se sredstva iz medijskega razpisa sploh ne podeljujejo za medije, temveč za prijavljene programske projekte.  

Nepoznavanje tematike, o kateri so govorili, je najbolje demonstriral nastop poslanke Maše Kociper, ki je mahala s tiskano izdajo Domovine, čeprav novi tiskani tednik sploh ni prejemnik sredstev za sofinanciranje programskih vsebin medijev. 

Na letošnji razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev je prispelo 143 prijav. V kategoriji A, kjer je bilo razdeljenih dobrega pol milijona sredstev, je sofinanciranje prejelo 41 projektov od prijavljenih 110, v kategoriji B, kjer so radijske postaje posebnega pomena in je bilo na voljo milijon in pol evrov, pa je 28 od 33 medijev prejelo 100 % financiranje. V kategoriji A so posameznemu mediju dodelili največ 65 % zaprošenih sredstev, s čimer so omogočili, da je sofinanciranje prejelo večje število medijev kot v prejšnjih letih. Skupaj je bilo tako izdanih 69 pozitivnih in 74 negativnih odločb.

Večina prijaviteljev predvsem iz kategorije B je državno sofinanciranje prejemala že prejšnja leta. "Problem" je nastal, ker je bilo letos neuspešnih 5 prijaviteljev iz te kategorije, iz kategorije A pa redni prejemniki sredstev v preteklih letih, kot so Delo, Dnevnik in Mladina.

Poslanci strank leve opozicije, ki so zahtevali sejo o "Politično pristranskem financiranju medijev na razpisu Ministrstva za kulturo za leto 2021", so zahtevali razveljavitev razpisa in ponovno imenovanje komisije ter vrednotenje prijav. Njihovi sklepi niso bili izglasovani.

Med gosti so nastopili predvsem predstavniki medijev, ki na letošnjem razpisu niso bili uspešni. Poudarjali so pomen svojega medija za slovenski javni prostor ter ocenili, da bo zaradi nujnega krčenja vsebin kot posledice neuspeha na razpisu ogrožena tudi pravica javnosti do obveščenosti.







KOMENTAR: Rok Čakš
Le čevlje sodi naj Kociper
Na Domovini smo seveda veseli, da so med bralci naših izdaj tudi politiki leve provenience. Poslanka SAB Maša Kociper je s poglobljenim branjem Domovine, saj si brez tega podrobne "analize" najbrž ni privoščila, nedvomno razširila obzorja svojega razmišljanja, kar ji lahko v življenju zgolj koristi. Malo manj pa smo srečni, ko se politiki spuščajo v ocenjevanje nečesa, česar ne poznajo, ne razumejo, oziroma kar se zanje niti ne spodobi. Ironija je, da na levi sceni politikom SDS-a očitajo ravno to - politične pritiske in vmešavanje v medije, medtem ko so bili njihovi parlamentarni nastopi ter predlog sklepov tipični primer poskusa poseganja politike na medijsko področje. Za razumevanje, kaj vse je s tem narobe, ostanimo pri "ekspertizi" Maše Kociper promocijske številke novega tednika Domovina "od strani do strani", ki jo je ocenila za "pamflet NSi" in se vprašala, "zakaj ga torej plačujemo iz medijskega sklada." Najprej - tednika Domovina ne Kociprova, ne drugi davkoplačevalci ne plačujejo iz medijskega sklada. Projekt tiskane Domovine niti ni kandidiral na razpisu, temveč je podprt z zasebnimi investicijami. Prav tako promocijska številka ni bila s strani pošte brezplačno distribuirana, kot se širi "fake news" po družabnih omrežjih. [caption id="attachment_304133" align="alignright" width="328"] Novo na Domovini: video oddaje - soočenje sogovornikov o vrednotah prihodnosti Foto: Dialogos[/caption] Zavod Iskreni kot izdajatelj je na razpis prijavil multimedijski programski projekt Dialogos - o vrednotah prihodnosti, ki je zasnovan kot kvalitetna razprava dveh sogovornikov različnih nazorov - oddaje lahko spremljate TUKAJ in sami ocenite njihovo kvaliteto. Navsezadnje je v tretji oddaji sodeloval sam prvi medijski strokovnjak osrednjih medijev, dr. Marko Milosavljević, nad gosti leve prominence v naslednjih oddajah pa bo presenečen še marsikdo. Maša Kociper seveda o tem ne ve ničesar, pa bi morala vedeti vsaj, da se na tako imenovanem medijskem razpisu financira programske vsebine - torej projekte, in ne medijev kot takšnih. A vse današnje ocene politikov so bile dane brez poznavanja vsebine projektov, ki so prepričali strokovno komisijo. Da je Domovina "pamflet NSi" Kociprova utemeljuje na voluntiranju zdajšnjega ministra Cigler Kralja pri izdajatelju, Zavodu Iskreni. A argument je za lase privlečen toliko, kot trditev, da je gasilsko društvo Šmarca izpostava LMŠ-ja, ker je njegov član Marjan Šarec in mu je kot župan za delovanje dodeljeval občinski denar. Ali pa, da je RTV Slovenija izpostava strank SD, LMŠ in Levica, ker so tam službovali njihovi predsedniki oz. vidni strankarski politiki (navsezadnje tudi predsednica odbora za kulturo, Violeta Tomić). Drugi "dokaz" za Kociprovo pa je izbor Jerneja Vrtovca za najuspešnejšega politika meseca aprila s strani poznavalcev politike, sodelujočih v našem projektu ocenjevanja uspešnosti slovenskih politikov. Ampak potem je Domovina ta mesec pamflet nepovezanih poslancev, ker je bil za najuspešnejšega ocenjen Igor Zorčič, novembra lani je bila pamflet DeSUS-a, ko je bil na vrhu Karl Erjavec, januarja 2019, ko smo začeli s projektom, pa celo pamflet Liste Marjana Šarca, ki je bil takrat ocenjen za najuspešnejšega. Približno na tem nivoju so bili današnji argumenti praktično vseh razpravljavcev iz političnih vrst, na podlagi katerih so zahtevali razveljavitev razpisa. Zato niso vredni minute resne razprave o problematiki državnega financiranja medijev in so živ dokaz, zakaj bi ta tema morala ostati izven sfere političnega. Tudi zato kaj več iz same razprave v tem članku ne poročamo. Referenca avtorja tega komentarja, da o tej tematiki presoja, pa je dvajset let medijskega dela, katero je bilo samo dvakrat podprto z davkoplačevalskim denarjem, in obakrat problematizirano - pred desetletjem s strani politikov SDS-a, danes s strani politikov levih strank. V obeh primerih s približno enako praznimi argumenti in na primerljivem nepoznavanju tematike, kot so to danes demonstrirali Kociprova in tovariši. In edina resnica je, da se je medijski razpis v času serije levih vlad iz tekmovanja kvalitetnih, raznolikih in domiselnih vsebin predvsem manjših, nišnih medijev, sfižil v redno vsakoletno državno pomoč pešajočim dominantnim medijem, ki so sčasoma postali odvisni od (teh in drugih) davkoplačevalskih sredstev. Prav zato je ogenj v strehi letos, ko so jim bila po dolgih letih državne infuzije ta "odtegnjena", kot to imenujejo sami. Zaradi njih je pretekla leta brez realnih možnosti za državno sofinanciranje ostajala večina prijaviteljev, ki pa niti slučajno nimajo političnega in ideološkega zaledja, da bi lahko izpeljali lobistično akcijo takšnih razsežnosti, kot jo spremljamo tokrat. Prav slednja, na čelu z današnjo politično agitacijo leve opcije za medije iz "svojih" nazorskih in interesnih krogov, je najboljša demonstracija tega, zakaj je od časa do časa dobro, da se oblast v državi zamenja ter se vsaj za kakšno leto od proračunskih sredstev odstavi tiste, ki jih jemljejo za povsem samoumevne - torej da jim sama po sebi pripadajo. In da dobi svojo priložnost tudi kakšen kvaliteten programski projekt iz medijev, ki nimajo potrebnega političnega in ideološkega zaledja za redni vsakoletni abonma na razpisih, ki naj bi pomenili pošteno tekmovanje izvirnih novinarskih vsebin.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike