"Politično korektna" Taylor Swift: čudovite mavrice in škrbasti konservativci
POSLUŠAJ ČLANEK
Ameriška pevka Taylor Swift bo avgusta izdala svoj 7. studijski album in v ponedeljek je predstavila videospot za že drugi singel z njega. Naslov pesmi je You Need To Calm Down – moraš se malo umiriti.
Preden se poglobim v sporočilo te pesmi in zakaj je problematično, moram najprej razčistiti nekaj zadev: Moja ljubezen do Taylor Swift se je začela že pred 10 leti, še preden je pevka dobila prvega grammyja in postala dobesedno multinacionalka. Bila je zanimiva, z besedili je pripovedovala izjemno zanimive zgodbe, čeprav se mi nikdar ni zdela dobra vokalistka. Sem tudi ponosna lastnica štirih njenih albumov in večino pesmi znam na pamet. Skratka, ko govorim o Taylor, ne govorim na pamet.
Če na kratko povzamem njeno novo pesem, kritizira vse, ki se namesto s sabo raje ukvarjajo s kritiziranjem drugih. Najprej umirja tiste, ki jo kritizirajo na twitterju, nato tiste, ki nastrojenost izražajo do njenih prijateljev iz LGBTQ+ skupnosti, na koncu pa okrca še vse tiste, ki primerjajo različne estradnice med seboj, saj so namreč vse enako vredne, vsaka nosi svojo krono. Skratka, naj se vsi ti kritiki in nestrpneži malo „skulirajo“!
Pri čemer sama prav nič skulirano nasprotnike LGBTQ+ skupnosti pošilja v mračni srednji vek in jim pokroviteljsko pravi, da zaradi sramotenja še nihče ni postal manj gej. Osebno se mi v videu najbolj trapasto zdi, kako so vsi homoseksualci veseli, urejeni, dobronamerni in seveda povsem „skulirani“, med tem ko je peščica nasprotnikov besnih, slabo oblečenih, neobritih, s piškavimi zobmi in seveda imajo njihovi transparenti polno slovničnih napak.
Taylor skratka sporoča, da je vsak, ki ima zadržke do LGBTQ skupnosti, neumen, neizobražen in neurejen. Morda bi lahko upoštevala lasten nasvet – zaradi sramotenja namreč še nihče ni spremenil svojih konservativnih stališč ...
Pravzaprav je sporočilo njene pesmi enako kot na tisti majici „zakaj biti homofob, transfob … če pa si lahko raje tiho“ o kateri sem pisala pred pol leta. Da nam Swiftova svoj prav potisne še globlje v goltanec, nas ob koncu videa povabi, da podpišemo njeno spletno peticijo za enako obravnavo ljudi, ne glede na spol ali spolno usmerjenost.
Ta med drugim pravi: „While we have so much to celebrate, we also have a great distance to go before everyone in this country is truly treated equally.“ Na kar pa ni pomislila, ko je še pred minuto osebe s konservativnimi stališči sama prikazovala kot izmečke.
Da niti ne omenjam, da v peticiji nikjer ni eksplicitno zapisano, za kakšno enakost in na katerem področju točno naj bi se zavzemal predlog zakona, ki ga Taylor s svojo peticijo podpira in skuša poslati v senat. Je enakost na delovnem mestu mišljena, da bo vsaka korporacija pod nujno morala zaposliti vsaj enega geja, čeprav jih je v populaciji v povprečju okrog 3 %? In še kakšno transspolno osebo, čeprav jih je odstotkovno še manj? Vse to namreč ni enaka obravnava, temveč favoriziranje pripadnikov LGBTQ+ skupnosti.
Da smo si na jasnem – strinjam se, da je nepravično, da lahko nekdo zgolj zaradi spolne usmerjenosti izgubi stanovanje ali službo. Vendar jo, roko na srce, lahko tudi zaradi vere. Ali konservativnih stališč.
Ob izidu pesmi je Taylor kar nekaj oboževalcev in novinarjev pohvalilo, kako pogumna je, da je končno tudi v pesmi zajadrala v nekoliko bolj politične vode in jasno izrazila svoje stališče.
A povedala ni nič takšnega, kar ne bi bilo v skladu s splošnim trendom oz. se ne bi ujemalo s prepričanji velike večine njenega poslušalstva. Zagotovo prodaja njenega novega albuma zaradi te poteze ne bo nič nižja in lahko smo tudi prepričani, da je Taylor, ki je skoraj še boljša menedžerka kot glasbenica, to vnaprej tudi dobro preračunala. Poteze zagotovo ne bi povlekla, če bi ugotovila, da bo to odgnalo njene oboževalce.
Je pa zagotovo, če ne odgnalo pa vsaj precej užalostilo mene. Predvsem pa se mi vse skupaj zdi precej otročje. Namreč: v vsej zgodovini pomirjanja se še nihče nikdar ni pomiril le zato, ker bi mu kdo rekel „Pomiri se!“ Prej obratno …
https://youtu.be/Dkk9gvTmCXY
Preden se poglobim v sporočilo te pesmi in zakaj je problematično, moram najprej razčistiti nekaj zadev: Moja ljubezen do Taylor Swift se je začela že pred 10 leti, še preden je pevka dobila prvega grammyja in postala dobesedno multinacionalka. Bila je zanimiva, z besedili je pripovedovala izjemno zanimive zgodbe, čeprav se mi nikdar ni zdela dobra vokalistka. Sem tudi ponosna lastnica štirih njenih albumov in večino pesmi znam na pamet. Skratka, ko govorim o Taylor, ne govorim na pamet.
Če na kratko povzamem njeno novo pesem, kritizira vse, ki se namesto s sabo raje ukvarjajo s kritiziranjem drugih. Najprej umirja tiste, ki jo kritizirajo na twitterju, nato tiste, ki nastrojenost izražajo do njenih prijateljev iz LGBTQ+ skupnosti, na koncu pa okrca še vse tiste, ki primerjajo različne estradnice med seboj, saj so namreč vse enako vredne, vsaka nosi svojo krono. Skratka, naj se vsi ti kritiki in nestrpneži malo „skulirajo“!
Pri čemer sama prav nič skulirano nasprotnike LGBTQ+ skupnosti pošilja v mračni srednji vek in jim pokroviteljsko pravi, da zaradi sramotenja še nihče ni postal manj gej.
Pri čemer sama prav nič skulirano nasprotnike LGBTQ+ skupnosti pošilja v mračni srednji vek in jim pokroviteljsko pravi, da zaradi sramotenja še nihče ni postal manj gej. Osebno se mi v videu najbolj trapasto zdi, kako so vsi homoseksualci veseli, urejeni, dobronamerni in seveda povsem „skulirani“, med tem ko je peščica nasprotnikov besnih, slabo oblečenih, neobritih, s piškavimi zobmi in seveda imajo njihovi transparenti polno slovničnih napak.
Taylor skratka sporoča, da je vsak, ki ima zadržke do LGBTQ skupnosti, neumen, neizobražen in neurejen. Morda bi lahko upoštevala lasten nasvet – zaradi sramotenja namreč še nihče ni spremenil svojih konservativnih stališč ...
Pravzaprav je sporočilo njene pesmi enako kot na tisti majici „zakaj biti homofob, transfob … če pa si lahko raje tiho“ o kateri sem pisala pred pol leta. Da nam Swiftova svoj prav potisne še globlje v goltanec, nas ob koncu videa povabi, da podpišemo njeno spletno peticijo za enako obravnavo ljudi, ne glede na spol ali spolno usmerjenost.
Ta med drugim pravi: „While we have so much to celebrate, we also have a great distance to go before everyone in this country is truly treated equally.“ Na kar pa ni pomislila, ko je še pred minuto osebe s konservativnimi stališči sama prikazovala kot izmečke.
Da niti ne omenjam, da v peticiji nikjer ni eksplicitno zapisano, za kakšno enakost in na katerem področju točno naj bi se zavzemal predlog zakona, ki ga Taylor s svojo peticijo podpira in skuša poslati v senat. Je enakost na delovnem mestu mišljena, da bo vsaka korporacija pod nujno morala zaposliti vsaj enega geja, čeprav jih je v populaciji v povprečju okrog 3 %? In še kakšno transspolno osebo, čeprav jih je odstotkovno še manj? Vse to namreč ni enaka obravnava, temveč favoriziranje pripadnikov LGBTQ+ skupnosti.
Da smo si na jasnem – strinjam se, da je nepravično, da lahko nekdo zgolj zaradi spolne usmerjenosti izgubi stanovanje ali službo. Vendar jo, roko na srce, lahko tudi zaradi vere. Ali konservativnih stališč.
Ob izidu pesmi je Taylor kar nekaj oboževalcev in novinarjev pohvalilo, kako pogumna je, da je končno tudi v pesmi zajadrala v nekoliko bolj politične vode in jasno izrazila svoje stališče.
A povedala ni nič takšnega, kar ne bi bilo v skladu s splošnim trendom oz. se ne bi ujemalo s prepričanji velike večine njenega poslušalstva. Zagotovo prodaja njenega novega albuma zaradi te poteze ne bo nič nižja in lahko smo tudi prepričani, da je Taylor, ki je skoraj še boljša menedžerka kot glasbenica, to vnaprej tudi dobro preračunala. Poteze zagotovo ne bi povlekla, če bi ugotovila, da bo to odgnalo njene oboževalce.
Je pa zagotovo, če ne odgnalo pa vsaj precej užalostilo mene. Predvsem pa se mi vse skupaj zdi precej otročje. Namreč: v vsej zgodovini pomirjanja se še nihče nikdar ni pomiril le zato, ker bi mu kdo rekel „Pomiri se!“ Prej obratno …
https://youtu.be/Dkk9gvTmCXY
Zadnje objave
Incident pred Državnim zborom. Nadlegovali novinarja TV Slovenija dr. Jožeta Možino.
20. 4. 2024 ob 12:19
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 21:29
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
2 komentarja
Hribarjev Rafko
Sem moški in se nekje v svoji globini počutim kot lezbijka.
Privlačijo me ŽENSKE !
No, in eno tako privlačno sem tudi omrežil
oakhrast
Jaz osebno sem še posebej netoleranten do osebkov, ki se delajo nevidne in nimajo toliko med nogami, da bi se podpisali.
Dzi, debela b. pa "Igor", nevidni in še kakšen n.n. so značilno levi, konzerve pa se praviloma podpišemo pod svoj komentar.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.