Politični spopadi v območju somraka: kdo skuša komu natakniti uzdo in kdo za kom vohuni?

Uredništvo
Vir osnovnih foto: pixabay, twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Politični boj okrog civilnega nadzora nad delom obveščevalno-varnostnih služb se nadaljuje.

Minule dni so na NPU zasliševali izvoljene predstavnike ljudstva, ki so aprila lani opravili nadzor nad delom vojaške Obveščevalno varnostne službe (OVS), ko je ta preiskovala okoliščine razrešitve poveljnika poveljstva sil Slovenske vojske Mihe Škerbinca. Med vojaki priljubljenega poveljnika je razrešil obrambni minister Karl Erjavec, ker naj bi na postroju grdo govoril o načelnici generalštaba Alenki Ermenc. To se je kasneje izkazalo za lažno novico, Škerbinc pa se je vrnil na položaj, s katerega je bil odstranjen. 

Prva je bila zaslišana poslanka LMŠ in udeleženka nadzora, Jerca Korče. Nato še poslanca Matjaž Nemec in Zmago Jelinčič. V četrtek je bil zaslišan Matej Tonin, ne pa še tudi Žan Mahnič, ki vabila na zaslišanje ni pravočasno dvignil, zato je bilo zaslišanje prestavljeno na prihodnji teden.

Toninu na NPU očitajo zlorabo položaja, ker je podpisal odredbo, da štirje poslanci opravijo nadzor na OVS, Mahniču pa izdajo tajnih podatkov. Tonin bi po mnenju NPU za odredbo nadzora moral sklicati posebno sejo Knovsa, na kateri bi vsi člani sprejeli sklep o odreditvi nadzora in imenovali tudi člane komisije, ki ga bo opravila. A Tonin v skladu z dotedanjo parlamentarno prakso tega ni storil.


V NSi so za STA povedali, da je bila do sedaj dolgoletna praksa, da je nadzor odobril predsednik Knovsa na pobudo treh članov, brez da bi bila za to potrebna posebna seja. Kot poroča 24ur.com naj bi tako kriminalistična preiskava pokazala, da naj bi bila odredba za nadzor na OVS izdana brez sklepa Knovs, Mahnič naj bi nadzor vodil na podlagi nezakonite odredbe, ponarejen pa naj bi bil tudi magnetogram seje.

Tako Tonin kot Mahnič sta na Twitterju odgovornost za domnevno ponarejen magnetogram seje, domnevno ponarejanje podpisov vodje Knovsa Tonina in pošiljanje magnetograma na Sovo pripisala Marinki Bogolin. Slednja je kot sekretarka odgovorna za zapis dokumentov in magnetograme, kot v spodnjem tvitu piše Mahnič, pa naj bi bila ravno ona Sovi priskrbela material.

Kot je za medije dejal Tonin, je tedaj tudi sam ugotovil, da se magnetogram ne ujema in glede tega tudi ukrepal. Decembra naj bi odkril, da je aprila Bogolinova sama poslala magnetogram Slovenski varnostno-obveščevalni agenciji (Sovi), septembra pa drugačnega na NPU. Če je bil magnetogram ponarejen, naj po njegovih navedbah preganjajo tistega, ki ga je ponaredil. Za to je odgovoren sekretariat Knovsa, je prepričan Tonin.

Na nadzor na OVS so bili tedaj povabljeni vsi člani Knovsa, udeležili pa so se ga štirje; Matej Tonin, Žan Mahnič, Matjaž Nemec in Jerca Korče. Nihče od obeh (sedaj) opozicijskih poslancev tedaj ni opozoril na nikakršne nepravilnosti.

Sicer pa sta bili v prejšnji vladi Sova in OVS povezani prav preko Damirja Črnčeca, sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu Marjana Šarca, sedaj zaposlenega v LMŠ, sicer pa tudi nekdanjega direktorja obeh državnih obveščevalnih služb. Kot piše Požareport, ima Črnčec v SOVA in OVS še vedno močan vpliv.

Na Sovi so se Knovsa namreč bali, saj je komisija preiskovala tudi nekatere sporne povezave pretekle vlade s Sovo. Vedno dobro obveščeni novinar Bojan Požar je denimo pred dvema mesecema pisal o sumih, da bi lahko Šarec s pomočjo svojega državnega sekretarja Črnčeca preko policije spremljal več politikov. Po informacijah portala naj bi bile glavne tarče ljudje iz kroga gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, poslanci SMC, poslanci stranke DeSUS in tudi SAB.

Damir Črnčec je sicer v obliki popravka na Požarjev članek preko pooblaščene odvetniške družbe Pirc Musar & Lemut Strle tovrstno zbiranje informacij o politikih navedenih strank ter njihovih sorodnikih odločno zanikal.

So posamezniki znotraj policije nepooblaščeno vohljali za "grehi" politikov?


Sume o spornem nadzoru politikov je v včerajšnjem članku poglobilo Delo z informacijami, da naj bi nekateri ljudje znotraj policije dejansko brskali po kartotekah kar 55-tih politikov. Z zadevo se ukvarja informacijska pooblaščenka, saj ob tovrstnem poseganju v varovane kartoteke obstaja realna verjetnost, da bi med drugim šlo tudi za nezakonite posege z nameni iskati sporne podatke o politikih, s katerimi bi jih lahko bodisi izsiljevali ali očrnili v javnosti. Zato je logično, da razloge zakaj so jih preverjali, želijo vedeti tudi nekateri ministri in poslanci. Notranji nadzor policije sicer še poteka.

V današnjem intervjuju za Delo je  Zdravko Počivalšek na vprašanje o vpogledih v policijske podatke poslancev in predstavnikov vlade potrdil, da so se na koalicijskem vrhu res seznanili tudi s to informacijo, ki pa zanj ni bila "nikakršno presenečenje". "Glede na to, kako so se odvile nekatere zgodbe v zadnjem času, bi si upal trditi, da v njih ni bilo veliko naključij," je dejal minister za gospodarstvo v zadnjih treh vladah.

“Ne poznam države, kjer bi obveščevalne in varnostne službe ovajale svoje nadzornike. Kdo izmed parlamentarcev si bo pa še upal iti v temeljit nadzor, če bo stalno živel pod grožnjo ovadb? Obramba teh služb z ovajanjem svojih nadzornikov je žal neposredna grožnja demokraciji,” je med drugim na Twitterju zapisal obrambni minister Matej Tonin.

KOMENTAR: Uredništvo
Umazan politični boj, v katerem je čutiti prstne odtise sekretarja Damirja
Eden osrednjih poligonov kratkega Šarčevega mandata na čelu Vlade RS je nedvomno obrambno-varnostno področje. Da bo temu tako, smo lahko sklepali že drugi dan po njegovi izvolitvi, ko je ob sebe v kabinet postavil najbolj izkušenega nekdanjega Janševega obveščevalnega operativca, Damirja Črnčeca. Dolge lovke človeka z vezami med ljudmi, katerih delovanje je redkokdaj obsijano s sončno svetlobo, v območju somraka pa se lahko dogaja vse mogoče, je od takrat slutiti marsikje. Denimo v (paradržavnih) podjetjih in medijih, do katerih je imela dostop tedanja oblast, smrdelo je tudi pri ustoličenju Lepe N. na delovno mesto v Sovi. Morda najbolj očitno pa pri famozni fotografiji Porscheja Karla Erjavca, ki se je v izbranih medijih pojavila dan pred volilnim kongresom DeSUSa. In zdaj, ko se je magnetogram iz Sove znašel na NPU. Črnčec kot izkušen operativec sicer ne pušča sledi, kakršne bi ga lahko neposredno bremenile. A drobci, ki ostajajo, povezani v širši celoti, nakazujejo prstni odtis obveščevalnega dela, kakršnega se v politične namene poslužujejo operativci njegovega tipa. Takšne, za kakršne jih v navidez presenetljivih kadrovskih potezah najema politika. Kako ukrotiti tega konja je verjetno vprašanje, ki si ga nista zastavljala le opozicijska poslanca Matej Tonin in Žan Mahnič, temveč še vsaj morda Matjaž Nemec, (takratni) koalicijski član KNOVS iz stranke, ki je bila do imenovanja Črnčeca v Šarčev kabinet vsaj na začetku zelo kritična. Ne pozabimo tudi, da je ravno predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan v oddaji Tarča najbolj glasno opozarjal pred vohunjenjem v politiki. In tu je še Jerca Korče, članica stranke, ki ji zdaj pripada Črnčec in ki je tedaj tudi vodila Ministrstvo za notranje zadeve. Zakaj se je torej tudi ona udeležila nadzora nad početjem vojaških obveščevalcev, če je ta bil res odrejen nezakonito? Vsa ta mini aferica bolj kot resna obtožba na račun vpletenih deluje kot dimna bombica za zakrivanje početij, ki imajo res potencial "največje politične afere v zgodovini Slovenije," kot je to definiral Dejan Židan. In vse to kaže, da obveščevalni boj proti predstavnikom ljudstva, ki so nekaterim operativcem iz območja somraka poskušali natakniti uzde, še zdaleč ni končan.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Skuša premier Golob preprečiti, da bi izvedeli, ali Tatjana Bobnar res "halucinira"?
  • 04. 11. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023