Politični šov na Facebooku: Marjan Šarec odgovarja Židanu in Levici

Uredništvo
POSLUŠAJ ČLANEK
Očitno je orodje za usklajevanje "nadkoalicije" postalo družbeno omrežje Facebook. Pisali smo že o pozivu predsednika Socialnih demokratov, Dejana Židana Levici, naj umiri strasti ter ne dovoli, da se zamajejo temelji Šarčeve vlade.

Danes pa je svoje mišljenje o celotni situaciji delil tudi predsednik vlade Marjan Šarec in tudi on v obliki Facebook zapisa.

Skrhani osebni odnosi


Zapis je predsednik vlade začel v svojem ciničnem slogu in poimenoval Dejana Židana za "vzgojitelja". Po besedah Šarca naj bi bil Židanov poziv naslovljen "strankam koalicije in stranki, ki ni ne opozicija, ne koalicija, Levici. Na četrtkovi seji odbora, ki je trajala bojda 13 ur, je prišlo do napete situacije. Štiri koalicijske stranke so ukrepe ministrstva podpirale, SD in Levica pa ne."

Začetek spora pa naj bi bilo dejstvo, da je Levica obtožila LMŠ paktiranja z SDS, kar Šarec seveda kategorično zavrača. Opozoril je na slab bonton poslancev Levice, ki so po njegovem vseeno "načitani, inteligentni, poznajo najnovejše trende, imajo znanje." Izpostavil pa je to, kar je jasno že vsakomur, da "večino tega nikoli niso uporabili v praksi, saj nikoli niso želeli prevzemati funkcij in odgovornosti. Rajši so vedno povedali, kaj jih moti, praksa jim je tuja. Delovanje po načelu "jaz tebi lahko vse rečem, ti meni ne smeš, ker si minister, državni sekretar ali predsednik vlade, posledično pokvarjen in nezaupanja vreden" je zgrešeno. Enostavno ne vodi nikamor."

Dejstva o socialnih transferjih


V drugem delu pa je premier Šarec v bran vzel odločitev vlade na področju socialnih transferjev, ki je sodelovanju z Levico izbilo dno. Vsaj po trditvah Levice.

Tako je zapisal naslednje: "Ta vlada je ohranila višino denarne socialne pomoči in bo letos namenila cca 270 milijonov evrov za denarno socialno pomoč, kar je kar 125 milijonov več kot smo namenili leta 2012, v času največje krize. Vlada je tudi odpravila vse varčevalne ukrepe na področju družinske politike (porodniška je zopet 100%, dvignil se je cenzus za štipendije).
Glede ukinitve dodatka za delovno aktivnost pa je cilj ministrstva motivirati ljudi, da bi delali, ter hkrati bili polno pokojninsko in invalidsko zavarovani. Namreč prostovoljci danes delajo po par ur na dan, ne teče pa jim delovna doba, kar predstavlja veliko tveganje revščine v starosti."


Pomembno pa je izpostavil dejstva, na katera opozarjajo opozicija in strokovnjaki že nekaj časa. Namreč v času krize leta 2012 smo imeli 65.000 upravičencev do socialnih prejemkov, danes jih imamo 91.000. DDA (dodatek na delovno aktivnost) je bil vpeljan v našo zakonodajo v času največje krize, ko je bila denarna socialna pomoč (DSP) 230 €, danes je 402€ (74 % višja).

Tako Šarec pravi, da sta se "DSP in DDA nevarno približala minimalni plači in povzročila past neaktivnosti. Srečujemo se z opozorili CSD-jev, da uslužbenci posameznikov ne uspejo več motivirati za delo."

Prostovoljci in matere samohranilke


Izpostavil pa je tudi medijsko največkrat omenjena primera prostovoljcev in mater samohranilk, ki jih Levica rada uporablja kot najbolj problematični skupini glede predlaganih sprememb.

"Kar se tiče očitkov glede prostovoljstva, je treba povedati nekaj besed. V javnosti je bil izpostavljen primer matere prostovoljke. Največja nevarnost prostovoljskega dela je, da osebe delajo, niso pa pokojninsko in invalidsko zavarovane. Ne teče jim delovna doba. Prav tako vsi prostovoljci niso v enakem položaju. Upokojenka ali študentka prostovoljka, imata lahko tudi nizko pokojnino oz. štipendijo pa tega dodatka ne dobita, ker je DDA vezan samo na denarno socialno pomoč.


Matere samohranilke so upravičene do drugih socialnih transferjev (subvencija vrtca, subvencija malice, kosila, subvencija najemnine, oprostitev zdravstvenega zavarovanja, otroški dodatki, štipendije...). Moramo pa vedeti, da matere dobijo tudi preživnine od očetov, v tem primeru pa ne gre za samohranilke, temveč enostarševske družine. Če oče preživnine ne plačuje, se materi preživnina izplača iz preživninskega sklada. Če je oče umrl, ima otrok pokojnino. V primeru, da je oče neznan, mati prejme dodatek za enostarševsko družino, kar znaša 72 € na enega otroka, poleg tega pa še 30% višje otroške dodatke. Torej, mati samohranilka z enim otrokom (če je oče neznan) prejme 1180 € vseh transferjev."

Se nam obeta prestrukutracija vlade?


Šarec je v zaključku svojega javnega zapisa dodal še, da se približuje potrjevanje proračuna za leto 2020 in 2012, "kjer pa nekateri v koaliciji že napenjajo elastiko". Ponovno pa je izpostavil, da bi bilo korektno, da Levica prevzame kak resor in tako ne bi bilo razkoraka med interesi države in stranke, ki ji pripadajo.

Obenem pa pokazal na svojo moč, ki jo ima trenutno, saj si res nobena stranka ne želi iti na volitve. "Ljudje radi slišijo lepe stvari, a vedno to ni možno. Včasih je tudi drugače, strela pa vedno udari v vrhove. Kdor želi biti na vrhu, v vladi, mora to prenesti, sicer je zanj bolj primerna opozicija v varni senci. Velja zlasti za tiste, ki ne vedo, kje bi bili," je še dodal premier Šarec.



KOMENTAR: Uredništvo
Marjan Šarec je Levico postavil na svoje mesto
Ravno včeraj smo pisali o tem, da ima Levica samo en recept za dosego svojega cilja: najstniško izsiljevanje s svojimi glasovi. Vendar je ta taktika postala stalnica zadnjih mesecev v dialogu z vlado in vsak osel gre redko tolikokrat na led. Danes pa je premier Marjan Šarec, s svojim Facebook zapisom, pokazal, da ima dovolj in da je še osel dovoljkrat na led. Levica namreč nikoli ni želela prevzeti odgovornosti za resnično vodenje in upravljanje države ampak je želela le medijske češnje na vrhu torte. Pri napovedanih slabih obetih za gospodarstvo ter Nemčiji v tehnični recesiji je potrebno ne samo govoriti tisto, kar ljudje radi slišijo ampak tudi upravljati z državo odgovorno ter z mislijo za prihodnost. Šarec se je pri tem razumevanju politike uštel le tam, da Levica politike tako ne razume in nikoli ni razumela. Utopični sistem, ki ga predlagajo je v realnosti še vedno bankrotiral. Tako sodelovanje med njimi na dolgi rok ni mogoče. To je dejstvo. Zahteve Levice ne bo nikoli dokončen seznam, ampak vedno daljše naštevanje želja, ki bodo vedno dlje od resničnosti. Medtem, ko se premierju v mesecih realnega upravljanja z državo verjetno dogaja ravno obratno. Vedno bližje je realnosti, kaj vse je potrebno, da država deluje.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Za poskusom politične eliminacije Mihe Kordiša stoji Luka Mesec. Zakaj mu ne bo uspelo?
  • 16. 02. 2024
Odmev tedna: Kravje kupčije
  • 24. 11. 2023
V SD in Levici nezadovoljni in zaskrbljeni, v Svobodi pa utrujeni in zmedeni
  • 25. 10. 2023