Politični analitiki potegnili črto pod Cerarjevo vlado: kaj je pokazala in v čem je pogorela

Rok Čakš

Vlada dr. Mira Cerarja v sestavi, kot je nastopila mandat. Tekom tega se je menjalo kar nekaj ministrov (vir foto: wikipedia)
POSLUŠAJ ČLANEK
Dober mesec je od odstopa premiera dr. Mira Cerarja, s čimer je predčasno zaključila mandat že četrta zaporedna vlada. 

V času vladnega opravljanja tekočih poslov in svojevrstne politične anarhije v državnem zboru, kjer poslanci neusklajeno in vse povprek vlagajo zakone z velikimi fiskalnimi posledicami, smo o oceni opravljenega povprašali skupino 21 političnih analitikov in drugih poznavalcev slovenske politične scene. 

Zanimalo nas je predvsem, v kolikšni meri je dr. Miro Cerar izpolnil pričakovanja volivcev, ki so mu pred štirimi leti naklonili tako prepričljivo zmago, v čem je bil uspešen in kje mu je spodletelo ter kakšno podporo si SMC lahko obeta na prihajajočih volitvah. 

Sodelujoči poznavalci slovenske politike:
dr. Matevž Tomšič, Aljuš Pertinač, dr. Matej Lahovnik, Andraž Zorko, Sebastjan Jeretič, Vasja Jager, Matej Cepin, dr. Gregor Virant, Marko Pavlišič, dr. Matej Makarovič, dr. Aleš Maver, dr. Ivan Štuhec,  Arne Zupančič, dr. Žiga Turk, Luka Lisjak, Urška Makovec, Tino Mamić, dr. Miha Kovač, Martin Nahtigal, Igor Vovk, Rok Čakš.

Anketni vprašalnik je bil polodprtega tipa. Vsi sodelujoči so odgovorili na zaprta vprašanja, nekateri pa so dodali tudi opisne odgovore.


Večina sodelujočih političnih analitikov meni, da Miro Cerar bodisi ni izpolnil pričakovanj volivcev, bodisi mu je to uspelo v manjši meri.

"Cerar je v politiko štartal naivno, z izrazitim mesijanskim kompleksom, nato pa spoznal, da imamo Slovenci bolestno potrebo po povzdigovanju vsakokratnega odrešenika, ki ga idealiziramo kot zdravilca naših individualnih travm," pravi novinar Mladine Vasja Jager in dodaja, da ko mu neizogibno spodleti, ga s toliko večjo slastjo razkosamo na prafaktorje, da zadovoljujemo lastni sadizem.

"Volilno telo je množično podprlo dr. Mira Cerarja na volitvah pred štirimi leti tudi zato, ker so si želeli politične stabilnosti," je prepričan voditelj oddaje VV Faktor na TV3, Aljuš Pertinač. Kot pravi, je v tem delu Cerarju skoraj uspelo izpolniti pričakovanja, če ne bi na koncu odstopil.

Nekdanji poslanec Državljanske liste, Marko Pavlišič, meni, da je velika težava v samih pričakovanjih, ker niso konkretna in so tako težko izpolnjiva. Tino Mamić pa opozarja, da je bil Cerar nova maska starega obraza. "Maska pred njim je imela obraz Zorana Jankovića, maska za njim ima obraz Marjana Šarca."

Da je Miru Cerarju uspelo delno doseči pričakovanja, je prepričanih pet analitikov, eden pa je ocenil, da je Cerarju to uspelo v veliki meri.

Dr. Žiga Turk vendarle meni, da je Miro Cerar eno pričakovanje volivcev izpolnil v celoti. In sicer, da na oblasti ne bo Janez Janša. A hkrati so po Turkovih besedah pričakovali povprečno kakovost vladanja, česar pa od Cerarja niso dobili.

Dr. Matej Makarovič: "Ocena ne pomeni, da je vlada na splošno delala povsem slabo. Mnogi rezultati na ravni države so bili v tem obdobju zelo dobri - večinoma kljub vladi, kakšen morda celo zaradi vlade. Vendar pa rezultati nikakor in v ničemer ne dosegajo izjemno visokih pričakovanj, ki so jih od Cerarja imeli njegovi volivci, še posebno v smislu višje ravni integritete."

Na katerih področjih je bila vlada vendarle uspešna ...


Nadalje nas je zanimalo, na katerih področjih lahko delovanje Cerarjeve vlade označimo kot uspešno.

Skoraj polovica sodelujočih meni, da odhajajoči koaliciji ne moremo pripisati praktično nobenega resnejšega uspeha. Ostali so dokaj enotno izpostavili vladne zasluge za politično stabilnost v državi, ki smo ji bili priča v minulem obdobju. Štirje so izpostavili njen prispevek h gospodarski rasti in trije, da je uspešno znižala javni dolg.

"Glede na slovensko politično zgodovino lahko vlado, ki je de facto preživela ves mandat (čeprav bodo volitve de iure nekaj dni prej, ko bi bile sicer), označimo kot stabilno, in to ne glede na metanje polen pod noge med političnimi partnerji," ocenjuje dr. Miha Kovač. Opozarja še na dejstvo, da gospodarstvo raste, čeprav po njegovem to ni primarno dosežek vlade. "A slaba vlada bi tako rast ustavila, zato velja vladi dati tu prehodno dobro oceno," meni.

Nekoliko drugače urednik na Radiu Študent, Arne Zupančič, pravi, da pripeljanega mandata vlade ne gre zamenjevati s politično stabilnostjo. "Velike sredinske koalicije ustvarjajo politično apatijo ter pospešujejo rast skrajnih strank. Z njegovim delom na koncu ni zadovoljen nihče, iz koalicije pa sta bistveno več odnesli SD in DeSUS," je prepričan.

"Politiki se hvalijo z gospodarsko rastjo, a ta je posledica izvoza in notranje potrošnje, ne pa njihovih ukrepov," pravi Vasja Jager. "Gospodarstvo vedno preživi in morebiti uspeva, ne zaradi politike, ampak navkljub njej," dodaja.

Kaj pa javni dolg? Po besedah Aljuša Pertinača se ta znižuje predvsem zaradi gospodarske rasti. "Zato lahko vladi pripišemo zgolj del zaslug za znižanje javnega dolga, velika večina pa jih gre ugodnim gospodarskim razmeram in žilavosti slovenskih izvoznikov."

Stabilizacijo javnih financ izpostavlja tudi dr. Žiga Turk, ki zasluge za to pripisuje dr. Dušanu Mramorju. A te so proti koncu mandata spet ušle izpod nadzora, še dodaja nekdanji minister v dveh Janševih vladah.

Andraž Zorko, Valicon: "Dejstvo, da je ta vlada z eno dominantno stranko, ki ni del t.i. starih sil, zdržala skoraj celoten mandat, je po mojem mnenju v veliki meri pripomoglo k temu, da so se ideološke teme in razprave ter t.i. kulturni boj, ki so prevladovali prvih dvajset let po volitvah 1992, pomaknili v ozadje, kar blagodejno vpliva na družbeno klimo."

... in v čem ji je najbolj spodletelo ...


Da je zdravstvo največja črna pika odhajajoče Cerarjeve vlade, je izpostavilo kar 19 od 21 vprašanih analitikov. Velika večina jih še odgovarja, da je vladi spodletelo pri upiranju vplivnim lobijem in omrežjem ter pri izvedbi strukturnih reform. Dve tretjini sodelujočih izpostavljata tudi pravosodje in pravno državo, nekaj manj pa (ne)prodajo NLB.

"Kadrovanje v SDH in DUTB je bilo katastrofa; upravljanje z državnim premoženjem ostaja pomanjkljivo, delovanje slabe banke je popolnoma netransparentno," opozarja Jager. S prstom kaže še na zdravstvo, kjer se pozablja na neizpolnjeno obljubo o vzpostavitvi centralne agencije za javna naročila v zdravstvu, s katero naj bi znižali cene medicinskih pripomočkov in zdravil ter zaprli pipice, iz katerih se že desetletja napajajo lobiji.

Po mnenju dr. Mihe Kovača velja opozoriti, da v Sloveniji že dolgo nismo uspešno izpeljali nobenega velikega javnega projekta: "Nakup oklepnikov za vojsko se je spremenil v enega največjih slovenskih političnih škandalov, TEŠ 6 je finančna črna luknja, za drugi tir pa nam ni brez škandala uspelo zgraditi niti makete".

Zanimivo je, da področje etike in demokratične kulture kot neuspeh te vlade vidi manj kot polovica političnih poznavalcev.

Tino Mamić: "Zelo težko bi našli kaj dobrega. Vsekakor pa so povečali birokracijo, podaljšali čakalne vrste, povečali dolg države, povečali javni sektor in dodatno obremenili gospodarstvo."

Najboljši in najslabši ministri so ...


Na vprašanje o ministrih, ki so najbolje in najslabše opravili svoje delo, so med uspešneži analitiki največkrat izpostavili Vesno Györkös Žnidar, Dušana Mramorja in Borisa Koprivnikarja. Daleč najbolj kritični pa so bili do ministrovanja Milojke Kolar Celarc ter takoj nato do Karla Erjavca. Od preostalih je, daleč za omenjenima, še največ negativnih glasov dobila Anja Kopač Mrak.

Posebej kritični, bolj kot je že tako nizko povprečje javnega mnenja, pa so bili sodelujoči analitiki pri splošni oceni dela dr. Mira Cerarja kot premiera in njegove vlade kot celote.

Predsedniku vlade je kar 60 odstotkov vprašanih namenilo negativno oceno, le dva sta ga ocenila z "dobro", drugi pa z "zadostno". Delo vlade je kot nezadostno ocenila polovica sodelujočih, drugi odgovori so zelo podobni oceni premiera Cerarja.

"Ni dvoma, da je Cerar politično kariero začel z najboljšimi nameni. Žal pa se je pokazalo, da še ni Janez Drnovšek," komentira Vasja Jager.  Po njegovih besedah je mandat razgalil pomanjkanje karizme in liderskih sposobnosti, zaradi česar Cerar ni znal disciplinirati koalicijskih partnerjev in včasih tudi ne lastnih ministrov.

"Vendar se za političnega novinca Cerar še zdaleč ni odrezal slabo," novinar Mladine zaključuje svojo oceno.

Še bolj kritičen je Aljuš Pertinač: "Glede na zaupanje, ki ga je dobil na volitvah, podporo množičnih medijev, centrov kapitala, ugodne gospodarske razmere in dejstvo, da sta prejšnji dve vladi opravili veliko večino nepriljubljenih in bolečih ukrepov, je Cerar zame najslabši premier do sedaj in si za svoje (ne)delo zasluži oceno nezadostno."

In na koliko odstotkov lahko SMC računa po mandatu na čelu države?


Velika večina političnih analitikov vkljub vsemu meni, da Mira Cerarja še ne moremo kar tako odpisati. Zgolj eden meni, da SMC ne bo presegla parlamentarnega praga, 12 jih stranki pripisuje rezultat med 4 in 8 odstotki. Tretjina sodelujočih ocenjuje, da bodo dobili med 9 in 13 odstotki, eden pa Cerarjevi stranki optimistično napoveduje 14 do 20 odstotni rezultat.

"Čeprav se danes to morda ne zdi preveč verjetno, se SMC lahko relativno hitro vrne v igro tudi za relativno zmago," pravi Andraž Zorko. To bi se po njegovem lahko zgodilo v primeru, če bi Šarec doživel nenaden upad podpore, pri čemer spominja na primer Viranta iz leta 2011.

"Če se SDS ponovno zavihti na prvo mesto v anketah, se bosta za vlogo "kdo lahko premaga Janeza Janšo", kot je bilo to v letih 2008 in 2011, spopadli SD in SMC. Od tu naprej je možno vse," zaključuje analitik Valicona.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike