Policija v službi levih, desnih ali državljanov?

Vir: Youtube

Že dalj časa so se predvsem v luči protivladnih protestov pojavljali namigi o domnevni spolitiziranosti policije, ki naj bi v nekaterih primerih celo botrovala neprofesionalnemu delu nekaterih policistov. Kot je znano, so to sredo trije visoki uslušbenci Policijske uprave Ljubljana prejeli pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, razlog za takšno kazen pa je ugotovljeno pomanjkanje strokovnosti pri ukrepanju v primeru nemirov na protestih v Ljubljani 25. junija ter pri napadih na poslance v začetku julija.

Spomnimo, 25. junija so nasprotniki vlade organizirali “alternativno proslavo”, tej so nasprotovali t. i. rumeni jopiči, ki so zasedli Prešernov spomenik, med nasprotnima protestniškima skupinama je prišlo tudi do prerivanja in obstajala je resna možnost izbruha nasilja v večjem obsegu, zato so policisti rumene jopiče odstranili in nekatere oglobili.

V trenutku se je pojavila kopica vprašanj: zakaj so policisti odstranili jopiče in ne alternativnih “proslavljevalcev”? Ali ni to neenakopravna obravnava s strani zakona? So bili takšni ukrepi sploh zakoniti in ali niso bili mogoče politično motivirani? Nekateri so celo trdili, da so policisti ukrepali po pozivih in navodilih protestnika Jaše Jenulla.

Ker so vsaj nekatera od teh vprašanj nosila določeno težo, se je pokazalo, da je smiselna uvedba preiskave, ki jo je direktor Policije dr. Olaj tudi odredil. Javnost je bila glede upravičenosti preiskave razdeljena, a njen namen je bil, da razjasni dejstva, ne glede na izid, kar je v medijih izpostavljal tudi minister Hojs.

Spodrsljaji ali namerna malomarnost?

Preiskava je pokazala, da policija ni ukrepala po navodilih Jenulla, pač pa je slednji začel vzpodbujati policiste k odstranjevanju rumenih jopičev šele naknadno; policisti so ukrepe izvajali po navodilih nadrejenih. Ugotovljeno pa je bilo tudi, da so policisti ukrepali zgolj proti jopičem in ne tudi proti protivladnim protestnikom, čeprav so videli, da tudi slednji kršijo javni red in mir. Po Olajevih besedah je obstajala verjetnost, da “zoper kršitelje niso ukrepali zato, ker niso prejeli takšnega ukaza”, a preiskava je neukrepanje pripisala visoki intenzivnosti dogajanja, poročilo pa navaja tudi nestrokovnost policije, ki je kršiteljem izdajala globe po prvem in ne po drugem odstavku 57. člena ZP-1. Dr. Vinko Gorenak v svojem blogu na to temo zapiše: “Pri tovrstnem policijskem delu so policisti vezani na tako imenovane ukaze vodij, zato policisti sami praviloma ne morejo narediti nič brez ukazov vodij.”

V primeru “pljuvanja na poslance” pa je bilo ugotovljeno, da policija ni zadostno spremljala varnostnih razmer, da varnostnega načrta in ocene tveganja tako rekoč sploh ni bilo, prav tako je bilo prisotnih premalo policistov, ki niso imeli strokovne pomoči in vodenja na kraju dogajanja. Če povzamemo, kljub temu, da so se dogodki odvijali tri dni, je bilo za varnost izrazito slabo poskrbljeno, v čemer so mnogi videli politični predznak. Incident so pod drobnogled vzeli celo kriminalisti.

Gorenak: “Niso bili vsi obravnavani enako”

S tem, da so policisti odstranili rumene jopiče kot lažje odstranljivo grožnjo, se strinja tudi dr. Gorenak, ki meni: “Že takrat mi je bilo jasno, da so tako Jenullovi razgrajači, kot “rumeni jopiči” povsem enako kršili ene in iste zakone. Toda policija je fizično odstranila deset in nekaj rumenih jopičev in ne nekaj tisoč Jenullovih razgrajačev. S policijsko taktičnega vidika ima policija v takih primerih, ko se na istem kraju znajdejo v stališčih nasprotujoči si protestniki, eno sam nalogo, to je preprečiti spopad med njimi. Sprejmem tudi to, da je policija odstranila deset in nekaj “rumenih jopičev”, ker je to lažje, kot nekaj tisoč Jenullovih razgrajačev.”

A nato nadaljuje: “Policijski šefi so odredili nekajurno pridržanje “rumenih jopičev” in seveda izrekli so jim globo. Zakaj že? A niso povsem iste zakone kršili tudi Jenullovi razgrajači? Seveda so jih. Napaka je v tem, da policijski šefi enih in drugih niso obravnavali enako (pred zakonom smo vsi enaki).”

Policija: “Nismo spolitizirani”, sindikat meni drugače

So bila torej dejanja visokih policistov politično (protivladno motivirana)? Z nekaj vprašanji na to temo smo se obrnili na Policijsko upravo Ljubljana, kjer so nam pojasnili, da so takšne preiskave oziroma nadzori dokaj pogosti in da so bili tudi domnevno spolitizirani nadzori opravljeni po enakih merilih kot v preteklosti. Tudi opozorila policistom pred odpovedjo pogodbe niso neznan pojav, saj jih je bilo v lanskem letu izdanih 24, leto prej pa 34.

PU Ljubljana je odločno zavrnila tudi navedbe o politizaciji policije: “Zatrjevanja, ki jih je mogoče zaslediti v javnosti in se povezujejo z nadzori in izvedenimi ukrepi, ki namigujejo na “politizacijo policije”, kategorično zavračamo.” S tem pa se ne strinjajo v Sindikatu policistov Slovenije, kjer izrečenim opominom nasprotujejo, v njih vidijo pritisk politike in menijo, da nimajo pravne podlage. Kaznovanim policistom ponujajo tudi brezplačno pravno pomoč.

Dr. Gorenak meni, da pri tem ne gre za sindikalizem, pač pa za levi politični aktivizem, in razmišlja: “Nikoli v zgodovini se ne spomnim, da bi desna politična stran protestirala zaradi kakršnih koli disciplinskih postopkov zoper policiste na kateremkoli nivoju. Sedaj se je to zgodilo, vendar s strani leve politične opcije.”

Je policija predmet politike?
Žal se tudi na plečih policije odraža slovenski politični boj; marsikdo bi si jo želel podrediti, marsikdo ravno to očita drugi politični strani. Dejstvo je, da nekateri policijo vidijo kot subjekt, ki prinaša določeno politično korist, zato je strkovnost policijskega dela mnogokrat sojena skozi politična očala.

In Bog varuj, da se politični pogledi prebijejo v policijske vrste in da ideologija prevlada nad strokovnostjo. Če bi že v primeru rumenih jopičev lahko rekli, da se je nestrokovnost zgodila po nekem čudnem naključju, pa tega nikakor ne moremo reči za napade na poslance. Tako visoko usposobljeni organizaciji, kot je naša policija, se takšen dogodek ne sme pripetiti. Zakaj se je torej zgodil?

Bistvo policijskega dela je neodvisnost in nepristranskost, za to pa je potrebna enotnost, ki presega ideologijo. Policija mora biti iz političnega okolja izvzeta, saj ni nekakšen strankarski ali zasebni represivni organ, ki ga vsak z dovolj moči uporablja po svoji volji, pač pa mora nastopati v vlogi varuha zakonitosti. Žal pa je pojem zakonitosti vse bolj podrejen subjektivnim interpretacijam, in tega si slovenska policija kot zaupanja vreden organ ne sme privoščiti za nobeno ceno.

27 komentarjev

  1. Če smo 24/24 ur na dan bombardirani s strani medijev o Janševi diktaturi, potem ne more to ostati brez učinka na nikogar, tudi na profesionalno delo policije ne.

    Navsezadnje imamo lep primer, kaj lahko dosežejo instrumentalizirani mediji, iz časa Trumpovega mandata. Tedaj so v Ameriki policijo moralno ponižali in materialno oškodovali na načine, ki so v normalni demokratični pravni državi povsem nepojmljivi. Ulična drhal je požigala policijske postaje in jo v Seattlu celo zasedla, policaji pa so bili primorani klečati pred pobesnelo množico.

    Naši vodilni mediji vsekakor ustvarjajo vzdušje, ki pelje nekam v smer Amerike, ki se je za časa Trumpa obanašala kot kaka država tretjega sveta, ne kot razvita demokracija.

    • Dobro zaznavate probleme.
      Mislim, da hujskanje s strani RTV, že presega dovoljeno. To bi lahko šteli k vspodbujanju SOVRAŠTVA. Tako vspšodbujanje pa je vedno bilo kaznivo.

      Iz posnetkov na Prešercu se lahko prepozna, katera stran je bila bolj sovražno nastrojena.

      Zakaj se neprijavljenih protestov, ki celo spodbujajo k UBOJU ne kaznuje?
      Zakaj TOŽILCI ovadbe zavržejo?

      Poleg RTV, so velik problem tudi tožilci, zato si nekateri privoščijo celo PLJUVANJE na poslance…
      Kaj pravi (vsevedno) US, ali je to v skladu z USTAVO?

      • Kraševka
        Na poslanca SMC in DESUS-a iz mojega volilnega okraja bi vedno pljunil, ker mu na volitvah leta 2018 nisem dal glasa za sodelovanje z Janšo!!! Je to tako težko razumeti?

      • Igor, ki je po lastni izjavi najbolj kulturen, strpen, poduhovljen, omikan, demokratičen, vsebinski, vizionarski in razgledan komentator, ki nas osvešča ter vodi nazaj v odrešilni komunizem, bi pljuval po poslancih.

        Celo modri Mefisto, ki je zaradi lastne nepomebnosti in nevednosti kot suho zlato sprejemal njegovo vizijo za pot do popolne sreče, ki mu je po Kardelju ne more dati ne partija in ne država, je onemel.

      • Pripis

        Pljuvanje po ljudeh je primitiven odraz najglobljega zaničevanja in ponižanja.

        Tako misli konzervativni Mefisto, ki je bil vzgojen po starih šegah in navadah, ko sta se še spoštovala čst in dobro ime drugih ljudi.

        Primerja se lahko le še z uriniranjem po glavi človeka, če si storilec tega gnusnega dejanja ni preprosto izmislil, ki je, kot sem slišal na javni hiši slovenske televizije, pozneje postal legendaren predsednik državnega zbora.

        Midva veva, za koga gre, mar ne?

  2. Koliko sprenevedanja. Ponižujoča dvojna merila so vendar osupljiva. Saj vendar vsi vemo, da je policija režimska, se pravi komunistična in protislovenska. Kaj pa se je spremenilo v zadnjih 30 letih glede tega? Nič. Danes je to predvsem milica bogatih partijcev, ki so izropali Slovence. Očitno je, da ta vlada nima nobene moči, sprenevedanje ne bo pomagalo.

    • Vse je res, ampak še bolj nevarni za demokracijo v Sloveniji so upokojeni komunistični policaji, ki so med upokojenimi policaji v večini. Policaji so namreč odšli v penzijo pri starosti okoli 50 let, sedaj pa še polni sovražne energije spletkarijo in rovarijo proti demokratični Sloveniji in se odkrito zavzemajo za enopartijski sistem in ponovno preganjanje drugače mislečih, celo množične povojne poboje bi nekateri ponovili za ponovno vzposatavitev komunistične diktature.

    • Žal bo potrebno v naši državi lepega dne končno spregledati in si priznati, da je zadeva že tako daleč, da je ena generacija ne zmore več popraviti. Že dalj časa na različnih portalih komentiram, da je v Sloveniji prisotna trdna in neprebojna levičarska platforma, ki zaobjame vse državne institucije in organe. Lep primer je nedavna katastrofalna poteza informacijske pooblaščenke z famoznimi ” kršitvami ” objave osebnih podatkov, pri PCT potrdilih.
      Policija ni v službi državljanov, kot se to danes rado namiguje predvsem iz strani levice. Policija nima nobene pravice do simpatiziranja z eno ali drugo skupino državljanov, ki protestirajo na protestnih shodih. Policija tudi ni dolžna na podlagi zgolj nepreverjenih navedb ene ali druge skupine ljudi ukrepati kot je v tej zadevi. Policija je v službi države. Policija je v službi nadzora nad državljani. Ukrepe mora izvajati zakonito in povsem enakovredno za vse državljane, ne glede na njihovo politično prepričanje, ki ga zagovarjajo na takšnih protestnih shodih.
      Pot do neodvisnosti institucij in državnih organov, je še zelo dolga in strma. Vprašanje je, ali je sploh mogoče priti do cilja. Janez Janša ne bo večno v politiki. Težko pa je verjeti, da bo zlahka na površje prišel še eden tako trmast politik zmerne, demokratične desnice.
      Bistvo težave pa seveda ni v politiki, pač pa v ljudeh. Če je kdo resnično razočaral v obdobju te hude in še ne doživete zdravstvene krize, so to ljudje. Slovenci. Šokiran sem, kako zlahka so ves ta čas ignorirali logiko, osnovno percepcijo kaj se zares dogaja, ves trud, ki ga je vlada vložila v teh časih za čim lažje obvladovanje razmer na vseh področjih, vso finančno pomoč domala vsem skupinam državljanov, težavno borbo za pridobitev cepiva, ki ga EU aparat ni bil zmožen ne zagotoviti za vse države članice enako, kaj šele razdeliti pravično. Slovenci smo se izkazali kot narod, ki nima nobene vzajemnosti, nobene tolerance, samokritike, konzervative v obnašanju, nobenega spoštovanja do katerekoli državne institucije, nobenega človeškega občutja do vseh obolelih in celo izjemno skromno zmožnost presoje situcije.
      Po drugi strani so na levici tako globoko in temeljito posilili medije, tako fantastično izvajali spin z resnico, vsak dan, 24 ur in na vseh področjih, da niti Policija ni bila več zmožna obstati neodvisna, pa bi seveda morala biti.

  3. Pocasi se izgubljajo kriteriji za skoraj vse, kar se dogaja. Kaj je prav in kaj ni?
    Bivsi predsednik nemskega ustavnega sodisca je rekel, da vsi zakoni z ustavo vred ne pomenijo nic, ce v ljudstvu ne obstoja neka splosna morala. Nekih deset zapovedi, na primer. Sele takrat, ko taka splosna morala obstoja, zakoni in ustava « primejo ».
    V SLO je postalo kar moderno, da je prav vse vprasljivo in skoraj vse dovoljeno. Do 45 je veljal en moralni kodeks, potem je bil vpeljan en drug, sedaj se spet menja in ni povsem jasno kateri naj bi to bil. Bi morali vprasati sociologe in psihologe. Cimprej, preden bo treba besedo prepustiti psihiatrom.

    • PRAVILA izpred leta 1945, so zajemala dejansko tako “Rimsko pravo” kot tudi MORALO.
      Po maju 1945 pa se je uveljavilo Revolucionarno pravo, ki ga zagovarjajo še vedno nekateri tožilci in sodniki.

      Toda DOBRA pravila so že več kor 2000 let zaobjeta v 10 BOŽJIH ZAPOVEDIH.
      Če bi POLITIKI te upoštevali, bi malokdaj tako nerazumno – vse OBRAČALI na “glavo”.

  4. “Bistvo policijskega dela je neodvisnost in nepristranskost, za to pa je potrebna enotnost, ki presega ideologijo. Policija mora biti iz političnega okolja izvzeta, saj ni nekakšen strankarski ali zasebni represivni organ, ki ga vsak z dovolj moči uporablja po svoji volji, pač pa mora nastopati v vlogi varuha zakonitosti.”

    Popolnoma isto profesionalno in etično načelo ter vodilo bi moralo veljati tudi za oba predstavniška sindikata policistov ter za vse upokojene nekdanje policiste in policijske funkcionarje ter predavatelje varnostnih ved, ki nenehoma in vselej isti skušajo aktivistično pristran(kar)sko “soliti pamet” legalnemu in legitimnemu vodstvu notranjega ministrstva, legalnemu in legitimnemu vodstvu policije ter preko medijev tudi slovenskim davkoplačevalcem.

Komentiraj