Poleg Trumpa brišejo še druge "politično nekorektne" ameriške predsednike, tudi Lincolna in Washingtona

Vir osnovne foto - dz-rs.si, ostalo wikipedia, desus.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Odhajajoči ameriški predsednik Donald Trump ni edini ameriški predsednik, ki se ga v zadnjem času skuša izbrisati iz javnega spomina. Proti njemu je bila včeraj izglasovana še druga ustavna obtožba v predstavniškem domu kongresa, njegov kanal je (zaenkrat začasno) blokiral tudi Youtube.

Imena in spomenike odstranjujejo tudi preteklim predsednikom, celo  tako odločilnim v ameriški zgodovini kot sta George Washington in Abraham Lincoln. O tem, kaj pomeni takšno brisanje zgodovine v imenu politične korektnosti, razmišljamo v komentarju uredništva.

Predstavniški dom Kongresa je včeraj zvečer s 232 glasovi za in 197 proti potrdil že drugo ustavno obtožbo zoper odhajajočega predsednika Donalda Trumpa. To je četrta ustavna obtožba v zgodovini ZDA. Donald Trump je prvi predsednik, proti kateremu sta bili vloženi kar dve.

Obtožba zaradi domnevnega vzpodbujanja upora oz. vstaje


Za vložitev obtožbe so se Demokrati odločili po tem, ko je podpredsednik Mike Pence zavrnil možnost uporabe 25. ustavnega dopolnila, ki določa, da lahko predstavniški dom, senat in predsednikov kabinet na čelu s podpredsednikom odstavijo predsednika.

Zahtevo po ustavni obtožbi je podprlo vseh 222 demokratskih kongresnikov ter 10 republikanskih. 197 Republikancev je glasovalo proti, štirje pa niso glasovali. Prejšnje ustavne obtožbe proti Trumpu ni podprl noben republikanski kongresnik.

V obtožnici Trumpu očitajo vzpodbujanje upora oz. vstaje z nagovorom svojih privržencev v sredo 6. januarja. Nekateri izmed njih so kasneje vdrli v zgradbo kongresa, umrlo je šest oseb. Čeprav Trump ni pozival k napadu na stavbo kongresa, mu očitajo, da je napad vzpodbudil s svojimi izjavami o volilnih prevarah in ukradenih volitvah, ki pa jih ni uspel dokazati na sodiščih. V govoru pred napadom na Kongres je večkrat sicer omenil, da so volitve zmagali in da je prišlo do goljufij, protestnike pa je pozval k mirnemu demonstriranju.

»Prišli smo zahtevati, da Kongres naredi pravo stvar in prešteje samo glasove elektorjev, ki so bili zakoniti. Vem, da boste vsi tukaj kmalu začeli pohod do Kapitolske stavbe [stavbe ameriškega kongresa op.a.] in boste mirno in domoljubno poskrbeli, da bo vaš glas slišan.« (Donald Trump 6.1.2021)

Obtožba bo obravnavana, ko bo Trumpu prenehal mandat, da zagotovijo, da ne kandidira leta 2024


Za ustavno obtožbo so se kongresniki odločili kljub temu, da se Trumpov mandat konča 20. januarja s prisego Joea Bidena, proces v senatu pa bo potekal že po preteku njegovega mandata. Za uspeh obtožbe je potrebna dvotretjinska večina senatorjev, pri čemer je razmerje v senatu 50:50, z jezičkom na tehtnici v podpredsednici Kamali Harris.

Nekateri republikanski senatorji so sicer napovedali podporo ustavni obtožbi. V primeru uspeha senatorji Dolanda Trumpa izločijo iz predsedniške tekme na volitvah leta 2024, v čemer nekateri republikanski senatorji vidijo izboljšanje lastnih možnosti za kandidaturo. Za njen uspeh bi demokrati morali prepričati še 16 republikanskih senatorjev, kar je kljub trenutni razdeljenosti republikancev velik izziv.

Izbris iz javnega spomina grozi tudi Abrahamu Lincolnu


Trump pa ni edini ameriški predsednik, ki mu v zadnjem času grozi izbris. Odstranjevanje spomenikov, spreminjanja imen šol, ulic, trgov, vojaških baz in drugih institucij vse bolj temeljito briše spomin tudi na nekatere pomembne ameriške predsednike iz zgodovine.

V Bostonu so tako odstranili spomenik Abrahamu Lincolnu. Šola, imenovana po Lincolnu se je znašla tudi na seznamu 44 od 125 šol šolskega okrožja San Francisco, ki so predvidene za preimenovanje. Spomenik Lincolnu so odstranili tudi v Portlandu.

foto: Wikipedia


Spomenik v Bostonu, ki je kopija originala v Washingtonu, prikazuje Lincolna, ki osvobaja »zadnjega« sužnja, ki je upodobljen na vseh štirih in skoraj gol počasi vstaja. Spomenik je bil postavljen v Washingtonu z denarjem črnskih vojnih veteranov državljanske vojne, njegove kopije pa je moč najti v več mestih v ZDA. Po mnenju Bostonskih oblasti spomenik ne prikazuje ustrezno vloge temnopoltih v boju za svoboščine in ustvarja predsodke. Zato ga bodo prestavili na drugo lokacijo, kjer bo lahko njegov zgodovinski kontekst ustrezneje predstavljen.

Preimenovanje šole v San Franciscu in odstranitev spomenika v Portlandu pa utemeljujejo s tem, da Lincolnu med drugim temnopolta življenja niso pomenila dovolj, da je temnopolte obravnaval kot lastnino in da je odobril obešanje 38 predstavnikov plemena Dakota obtoženih upora v Minnesoti leta 1862.



Abraham Lincoln velja v ameriški tradiciji kot ena izmed osrednjih osebnosti odgovornih za ohranitev enotnih Združenih držav ter zmago unionistov v državljanski vojni ter posledično odpravo suženjstva na celotnem ozemlju ZDA. Lincoln je s 1. januarjem 1863 razglasil vse sužnje za svobodne.

Lincoln je v nekaterih primerih sužnje z juga (na severu jih tedaj ni bilo več) obravnaval kot lastnino, ker se je zavedal, da bi njihovo osvobajanje na osnovi da je vsak človek ustvarjen kot enakopraven padlo na tedanjem ustavnem sodišču. Kot vojaški poveljnik pa je imel pravico zaseči »posest« nasprotnika. Če je nasprotnikove sužnje zasegel kot »lastnino« jih je naknadno lahko zakonito osvobodil.

Do vojne v Dakoti leta 1862 je prišlo zaradi spora med novimi naseljenci in staroselci plemena Dakota, ki so živeli ob reki Minnesota. Zaradi kršenja dogovorov s strani ZDA je med pripadniki plemena Dakota nastala lakota in ti so se uprli ter začeli napadati priseljence. Ubili naj bi med 450 in 800 priseljencev. Vojska je nato zajela več sto pripadnikov plemena Dakota. 303 jih je vojaško sodišče leta 1862 obsodilo na smrt, vendar je predsednik Lincoln 264 izmed njih pomilostil, 38 pa jih je bilo obešenih v največjem masovnem obešanju v zgodovini ZDA. Pleme Dakota je bilo izgnano na ozemlje današnje Južne Dakote in Nebraske, Kongres pa je ukinil njihove prvotne rezervate.


Za levico ob Lincolnu sporni tudi Washington, Jefferson, Wilson ...


Preimenovati nameravajo tudi šole, poimenovane po drugih pomembnih osebnostih ameriške zgodovine. Denimo prvemu predsedniku ZDA Georgeu Washingtonu, piscu ameriške ustave in kasneje predsedniku Thomasu Jeffersonu, Woodrowu Wilsonu, predsedniku v času 1. svetovne vojne, ki je zagovarjal samoodločbo narodov, pa izumitelju Thomasu Alvi Edisonu.

Politični korektnosti pa ni ušel niti računalniški sistem za podatkovne baze MySQL, ki je napovedal spremembo ključnih besed pri programiranju podatkovnih baz. Besedo master (gospodar, nadrejeni strežnik) bodo zamenjali za source (vir), besedo slave (suženj, podrejeni strežnik) v replica (kopija). Whitelist in blacklist (seznam dovoljenih in blokiranih uporabnikov) bodo zamenjali z blocklist and allowlist.

KOMENTAR: Peter Merše
Sistematično brisanje pomembnih osebnosti iz zgodovine je pot v diktaturo
Kako brez premisleka a hkrati sistematično se odstranjuje vse politično nekorektne osebe in celo besede kaže seznam preimenovanj v letu 2020, kjer je vrhunec menjava računalniških rezerviranih besed, kar lahko vodi v prihodnje neskladnosti starejše programske kode z novejšo - vse v imenu politične korektnosti. Nepošteno je zgodovinske osebnosti soditi z današnjimi vatli, saj so bile okoliščine, v katerih so živeli in delovali, bistveno drugačne. Predvsem pa je pomembno človeka presojati kot celoto, ne zgolj prek njegovega pogleda na eno samo točno določeno vprašanje. Pomen Georgea Washingtona in Thomasa Jeffersona je v osamosvojitvi ZDA in vzpostavitvi demokratičnega sistema, v katerem Američani uživajo še danes, za kar si zaslužita priznanje in spomenike, ne glede na to, da sta si lastila tudi nekaj sužnjev (kar je bilo za tisti čas nekaj običajnega). Še bolj smešni so razlogi za odstranjevanje spomenika Lincolnu, ki je po najboljših močeh delal za osvoboditev sužnjev, čeprav je to v nekem trenutku pomenilo, da jih je »označil« za lastnino, da jih je lahko osvobodil. Izgon plemena Dakota je vsekakor obsojanja vredno dejanje, a glede na razmere, krivdo za to vendarle težko pripišemo Lincolnu, ki je nenazadnje, večino, na sodišču obsojenih staroselcev pomilostil. Brisanje spomina na pomembne zgodovinske osebnosti in dogodke je značilnost diktatur. Komunisti in nacisti so spreminjali imena vasi in mest (tudi v Sloveniji) ter požigali kulturno dediščino, saj se je zanje zgodovina začela z njimi. Kar je bilo prej je nepomembno. Izjemoma spomenike odstranjuje demokratični režim po tem, ko se izvije iz diktature, da odstrani slavljenje diktature s svojih ulic in trgov. Pri čemer nikoli ne brišejo spomina, ampak le »slavljenje«, spomenike pa običajno postavijo v ustreznejši zgodovinski kontekst. Ali gre pri odstranjevanju spomenikov Lincolnu, Washingtonu, Jeffersonu in nenazadnje, eliminaciji Donalda Trumpa s spleta za dajanje diktatorjev v kontekst po prehodu iz diktature v demokracijo ali brisanje spomina kot pot v diktaturo, pa presodite sami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike