Pokojninske in davčne spremembe usklajene - kako jih ocenjujeta ekonomista Janez Šušteršič in Matej Lahovnik?

Vir: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Koalicija in vlada sta uskladili in potrdili predloge pokojninskih in davčnih sprememb, ki so bile včeraj poslane v parlamentarno proceduro. Kljub temu naj bi tam tudi koalicijske stranke še vlagale dopolnila.

Čeprav naj bi spremembe prinesle razbremenitev stroškov dela in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, vse to kaj hitro lahko izničijo drugi napovedani ukrepi. Pokojninska reforma pa ima zaradi pomanjkanja financ in premika v obdobje prihodnje vlade prav tako možnosti neuresničitve, opozarjata ekonomista Janez Šušteršič in Matej Lahovnik, ki smo ju prosili za oceno predlaganih sprememb.

Spremembe dohodninske lestvice in davčne olajšave ter višje pokojnine


Glavna novost davčne zakonodaje je sprememba lestvice za odmero dohodnine, ki naj bi razbremenila srednji razred. Predvideni sta višja splošna in dodatna olajšava pri dohodnini, večja obdavčitev dohodnine od dohodka oddajanja premoženja v najem ter od dobička prodaje izvedenih finančnih instrumentov (s 25 na 27,5 odstotka). V nekaterih davčnih razredih se znižuje tudi stopnja davka (2. in 3.). Davčne spremembe bi lahko začele veljati že s prihodnim letom.

Pokojninske spremembe med drugim prinašajo odvisnost pokojnine le od dopolnjene pokojninske dobe, ne pa tudi od spola, kot do sedaj. Odmerna stopnja se bo z letom 2025 dvignila na 63,5 odstotka za 40 let pokojninske dobe za oba spola – do sedaj je takšna veljala le za ženske. Pokojnina se bo za vsakega otroka poviša za 1,36 odstotka, uveljavljala pa se bo lahko za največ tri otroke. Če bo nekdo delal dlje, bo deležen treh dodatnih odstotkov na leto za obračun pokojnine. Upokojenci, ki bodo želeli ostati delovno aktivni, bodo poleg plače prva tri leta prejemali tudi 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov, kot jih prejemajo že danes.

Če na eni strani daš, nisi naredil veliko, če si na drugi vzel. Ali če ne veš, kako boš dobil nazaj.


Ekonomist Janez Šušteršič spremembe pri dohodnini pozdravlja, sploh ker te niso omejene samo na najnižji razred, kot je sicer običajno. Meni pa, da bi morali luknjo v proračunu, ki bo zaradi tega nastala, uravnotežiti z nižanjem izdatkov, saj so ti tudi po oceni fiskalnega sveta previsoki. "Vlada je za cilj davčnih sprememb postavila večjo konkurenčnost, in spremembe dohodnine so skladne s tem ciljem, povišanje drugih davkov pa je seveda v nasprotju z njim," je dejal za Domovino.

"Pokojninske spremembe so na prvi pogled logične, vendar povišujejo izdatke za pokojnine, ne da bi bili na drugi strani predvideni kakšni ukrepi, da se rast teh izdatkov omeji na dolgoročno vzdržno raven," ocenjuje Šuštaršič.

Davčna razbremenitev dela bi morala biti bolj ambiciozna, za izvedbo zastavljene pokojninske reforme pa ni zadostnih financ - zato jo bo realizirala naslednja vlada


Ekonomist Matej Lahovnik pa je za Domovino dejal, da je davčna razbremenitev srednjega sloja sicer korak v pravo smer, a da je ukrep premalo ambiciozen. »Če upoštevamo, da vlada pripravlja spremembe plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in da napoveduje novo dajatev za dolgotrajno oskrbo, se bodo pozitivni učinki sprememb že s tema dvema ukrepoma popolnoma izničili,« opozarja. Kot dodaja, je dvig davka na dividende in najemnine predvsem negativen signal vsem vlagateljem.

"Slovenija je med državami EU z najvišjo oceno sive ekonomije, ki naj bi znašala celo 23% BDP, zato bi morali razmišljati o bolj ambiciozni davčni razbremenitvi dela, saj spadamo med države, kjer se siva ekonomija zaradi visoke obremenitve dela najbolj izplača," še meni ekonomist.

Lahovnik pozdravlja izenačitev odmernih odstotkov za ženske in moške, saj je trenutni sistem po njegovi oceni nepravičen, verjetno pa tudi protiustaven, ker diskriminira moške, čeprav imajo krajšo pričakovano življenjsko dobo. Hkrati pa problematizira dejstvo, da vlada realizacijo pokojninske reforme prenaša v mandat naslednje vlade, ko je tudi predvideno izenačenje odmernega odstotka za moške in ženske, ker ni zadostnih finančnih virov. "Ne bom presenečen, če bo tudi naslednja vlada ugotovila, da ni zadostnih finančnih virov za povišanje odmernega odstotka pri upokojevanju," pravi Lahovnik.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike