Pokojninska reforma NSi: kakšna bi bila vaša pokojnina in koliko bi prihranili pri plači

Da je trenutni pokojninski sistem nevzdržen, se zavedajo vsi, ki se nanj vsaj malo spoznajo. Sprememba bo tako okrog leta 2020 nujna in NSi prihaja s svojim predlogom reforme, ki v marsičem spreminja osnovno logiko pokojninskega sistema.

Predlog je solidaren v smislu, da vsakemu upokojencu s 40 let delovne dobe zagotavlja 617 € osnovne pokojnine. Pravičnejši pa v tem, da iz sistema vsak dobi toliko, kot je vanj vplačal (kar sedaj ne velja), obenem pa razbremenjuje bruto plače in varčevanje za višjo pokojnino prepusti ljudem samim. 

V članku izpostavljamo ključne razlike, ki bi jih prinesla pokojninska reforma NSi in prikažemo finančni prihranek pri različni višini bruto plač.

Dejstvo je, da se povsod po Evropi prebivalstvo stara, ker se življenjska doba povečuje, rodnost pa ostaja večinoma na enaki ravni.

V Sloveniji je situacija še posebej nenavadna – ena pokojninska reforma je padla na referendumu, v parlamentu imamo upokojensko stranko z 10 poslanci in l. 2012 smo tako sprejeli le urgenten pokojninski kompromis.

Razprava poteka tudi v Evropskem parlamentu, kjer kljub različnim stališčem obstajajo neke osnovne ugotovitve in izhodišča:

  • osnova pokojninskih sistemov bo še naprej pretočnost, torej direktno, takojšnje financiranje pokojnin iz prispevkov zaposlenih
  • v obzir je treba trajnostno vzeti pričakovano življenjsko dobo in demografsko stanje
  • nekatere države so že uvedle dopolnitev z javnimi in/ali zasebnimi naložbenimi sistemi 

Današnji slovenski pokojninski sistem

Obstoječi slovenski pokojninski sistem je izrazito pretočen. Sestavljen je iz t. i. prvega in tretjega stebra, prvi je pretočen in obvezen, tretji pa naložben in prostovoljen.

Po trenutnem zakonu lahko moški s 40 let delovne dobe računa na pokojnino v višini 57,25 % svoje povprečne mesečne plače v najugodnejših zaporednih 24 letih. A račun se dokončno podre že leta 2020, ko naj bi znižali odstotek, podaljšali delovno dobo ali pa spremenili izračun najugodnejših zaporednih let.

Realna vrednost pokojnin tako stalno pada, priljubljenost tretjega stebra pa je majhna. Sistem je že danes nevzdržen, saj je treba za pokojnine iz proračuna dodatno zagotoviti milijardo evrov letno in trenutno za 1 upokojenca dela 1,37 delavca v nasprotju z razmerjem 1:3 okoli leta 1980.

Pokojninska reforma NSi

Tudi na podlagi teh ugotovitev je včeraj Nova Slovenija predstavila svoj predlog pokojninske reforme. Ta predlaga tristebrni sistem po zgledu Skandinavije:

  • 1. steber: obvezen in pretočen, vsak zaposleni plačuje pavšal 150 € mesečno, ki se z leti usklajuje z inflacijo
  • 2. steber: obvezen in naložben, zaposleni plačujejo 6 % bruto plače v svoje pokojninsko varčevanje, ta sredstva netvegano plemenitijo zavarovalno-finančne institucije, zagotovi se nek osnovni donos, npr. 2 ali 3 % letno
  • 3. steber: prostovoljen in naložben, vsak sodeluje po svojih željah in zmožnostih

Po navedbah NSi predlagana reforma tako zmanjšuje odvisnost sistema od razmerja zaposleni : upokojenci, omogoča solidarnost v pravičnejših okvirih, upoštevajoč demografske trende, je privlačna za mlade zaradi motivacijskega učinka, pridobljeni prihranki pa so vedno vidni ter na koncu v celoti izplačani.

Izračuni pokojnin po danem predlogu

V številkah bi reforma med drugim pomenila:

  • zagotovljena minimalna pokojnina 617 € oz. na višini definiranega praga revščine
  • osnovni upokojitveni pogoji ostajajo enaki, 40 let del. dobe in 65 let starosti
  • po porabi vseh prihrankov iz 2. in 3. stebra bi izplačevanje razlike nad zneskom 1. stebra (372 €) do 617 € prevzel Demografski sklad (solidarnostni princip); pri povprečni bruto plači in 617 € pokojnine to nastopi šele pri 92 letih starosti
  • z vsem, kar je zavarovanec privarčeval v 2. in 3. stebru, od upokojitve prosto razpolaga, prihranki pa se ob neizkoriščenosti tudi dedujejo
  • pri minimalni bruto plači 805 € bi denimo skupni prihranki v 2. stebru znašali 51.000 €
  • pri (cca povprečni) bruto plači 2.000 € prihranki iz 2. stebra znašajo 127.000 €
  • pri bruto plači 4.000 € prihranki iz 2. stebra znašajo 254.000 € 

Predlog seveda predvideva prehodno obdobje. Zakon bi denimo začel veljati 2019, a le za obstoječe in nove zavezance, mlajše od 30 let, ostali bi ostali v starem sistemu. Pokojnine bi se tako v celoti po novem izplačevale od leta 2061 dalje.

Bruto plače po reformi

Če primerjamo izračune bruto plač po obstoječem in predlaganem sistemu (s predpostavljenim 3 % letnim donosom), lahko ugotovimo, da bi sistem tudi zmanjšal obremenitev plač oz. povišal neto plače.

Ukinila bi se tudi progresivnost prispevkov oz. bi vsi za pokojnine v končni fazi plačevali enak odstotek, nominalno pa bi le tisti z minimalno plačo plačevali 2 € mesečno več.

Pokojnine in bruto plače po novem(tabeli upoštevata ukinitev prispevka za starševsko varstvo in zaposlovanje, ki že zdaj znašata manj kot 2 %)

Iz zgornje tabele je tako razvidno, da bi tisti z minimalno plačo na letni ravni sicer prispevali približno 15 € več za pokojnine kot sedaj, a bi tudi prejemali višjo pokojnino – sedaj je minimalna 500 €, po predvidenem sistemu pa 617 €.

To vsoto bi prejemali tudi vsi ostali zavarovanci, višjo pokojnino pa bi si zagotavljali z lastnim varčevanjem v pokojninskih skladih, zavarovanjih, delnicah itd. To bi jim omogočila višja neto plača, saj bi po reformi tistim z 2000 bruto plače letno ostalo okrog tisočaka več denarja, tistim s 4000 € bruto plače že 2400 € več in tako naprej.

1 komentar

  1. Jaz se bom v letu 2018 upokojil. Star bom 65 let in bom imel 40 let pokojninske dobe- Sem proti podaljševanju starostne in pokojninske dobe. Jaz ne morem več delati in slediti novim zahtevam delodajalcev.
    Reforma pokojninskega sistema, ki da predlaga N.Si je zanimiva. Sem za to, da delodajalci vplačujejo prispevke za delavce v vse stebre in ne delavec.

Komentiraj