Pokojninska reforma? Ne, še eno všečno popravljanje obstoječe zakonodaje
POSLUŠAJ ČLANEK
Ministrica za delo Ksenija Klampfer je v sredo predstavila nove spremembe pokojninske zakonodaje. Gre že za četrto reformo pokojninskega sistema v samostojni Sloveniji. Hitro je opaziti, da ta reforma ni tako ambiciozna, kot so bile prejšnje. Dejansko le popravlja učinke sedaj veljavne zakonodaje. V resnici smo že ob sprejetju te leta 2013 vedeli, da ne bo zadostna in da bo kmalu moralo priti do njenih popravkov. A takrat se zlasti zaradi nasprotovanja sindikatov in zelo zaostrenih političnih razmer ni dalo storiti več.
Reformo zaznamujejo zlasti naslednji predlogi: Upokojitvena starost se za tiste, ki nimajo 40 let pokojninske dobe, dviguje na 67 let. Rešuje se status upokojencev, ki bi radi ostali delovno aktivni, ti bodo ob plači najprej prejemali polovico, po četrtem letu pa celotno pokojnino.
Zvišujeta se regres in najnižje nadomestilo za brezposelnost. Obenem pa se povečujejo omejitve glede njegovega prejemanja za starejše od 55 let. Do njega ne bodo več upravičeni tisti, ki so bili pred brezposelnostjo v delovnem razmerju manj kot 12 mesecev (prej 9).
Pomembna novost je tudi, da dohodki iz aktivne politike zaposlovanja ne bodo več vplivali na socialno pomoč. Dvigujejo se tudi sankcije za neaktivne iskalce zaposlitve. Ti bodo iz evidence lahko izključeni že zaradi ene same kršitve.
Močno na slabšem bodo tudi tujci. V primeru neznanja slovenskega jezika se na zavodu za zaposlovanje ne bodo mogli vpisati med iskalce nove zaposlitve.
Da so spremembe pokojninske zakonodaje potrebne, je vedela že prejšnja Cerarjeva vlada. Zato je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pričelo s pripravo bele knjige o novi pokojninski zakonodaji. Ta je bila potem za tri leta pospravljena v predal. Trenutni ukrepi skoraj popolnoma sledijo njenim predlogom. Očitno so na ministrstvu ocenili, da je čas zrel. Verjetno so k temu pripomogli tudi pritiski iz Bruslja. Nobena skrivnost ni, da so bili v zadnjem času pritiski na slovenske vlado, naj kaj stori v zvezi z zdravjem javnih financ, izredno močni.
Težko bi našli ekonomista, ki bi predlaganim ukrepom nasprotoval. Bolj verjetno je obratno. Velika večina jih meni, da ti zagotovo ne bodo zadostni in da bo srednjeročno nujno najti boljše rešitve.
Če pogledamo na reformo kot celoto, se zdi, da je ministrstvo zasledovalo predvsem dva cilja. Povečati vzdržnost sistema še za nekaj let, obenem pa predloge sprememb narediti takšne, da v družbi ne bodo sprejeti z revoltom, ki bi utegnil pripeljati do njenega nesprejetja ali celo do političnega razkola in padca celotne vlade.
V tej luči je zato razumljivo, zakaj predlog ne povečuje tudi potrebne delovne dobe za upokojitev s 40 na 41 oziroma 42 let. To bi nedvomno izzvalo močan spor s sindikati. Kot kažejo prvi odzivi z njihove strani, zaradi predlaganih rešitev na nož z vlado zagotovo ne bodo šli. Sploh, ker naj bi se padanje višine pokojnin z reformo ustavilo.
Težko pa se izognemo dejstvu, da bodo za to odločitev plačali drugi. Najprej mladi, ki ne delajo v tipičnih oblikah zaposlitve. Prav z njihove strani je trenutno slišati najostrejše kritike. Na slabšem pa bodo tudi dolgotrajno brezposelni. Glede na to, da ima približno polovica teh glede dela resne zdravstvene omejitve, se velja nad tem ukrepom tudi zamisliti.
Predlagana reforma bo za nekaj let nedvomno stabilizirala pokojninski sistem. Toda obenem je gotovo tudi, da bomo prej kot v desetletju soočeni s krutim dejstvom, da ni zadostna. Kajti leta, ko se bomo dejansko soočili z najhujšim demografskim primanjkljajem, šele prihajajo. V naslednjem desetletju bo zato ob sprejetju zgolj trenutno predlaganih rešitev nujno potrebna nova.
Prav tako ne rešuje niti drugih hudih težav. Dejstva, da imamo na trgu delovne sile v primerjavi z ostalimi članicami EU katastrofalno nizek delež zaposlenih starejših od 55 let. Ne le zato, ker si ljudje ne bi želeli delati, temveč tudi zato, ker so za okoli 15 % dražji.
Nenazadnje pa bodo ljudje ob upokojitvi še vedno ostali soočeni z dejstvom, da se jim bo dohodek ob upokojitvi zmanjšal za več kot tretjino. Pogled na prvo plačilno listo po upokojitvi bo zato za marsikoga ostal zelo trpek. Sploh, če nimajo nobenih prihrankov.
Vlada je po pol leta dela torej predstavila dve reformi, davčno in pokojninsko. Na zdravstveno še čakamo. Toda vseeno si že drznemo reči. Sodeč po prikazanem vlada želje in moči za izvedbo globljih reform nima. Vse bolj se gibamo v okviru čimbolj všečnega popravljanja obstoječe zakonodaje. To morda ni napačno pri davkih. Toda na področju pokojnin si nedvomno zaslužimo celovitejše ukrepe, ki ne bodo zgolj kratkoročno krpali lukenj obstoječih rešitev.
Reformo zaznamujejo zlasti naslednji predlogi: Upokojitvena starost se za tiste, ki nimajo 40 let pokojninske dobe, dviguje na 67 let. Rešuje se status upokojencev, ki bi radi ostali delovno aktivni, ti bodo ob plači najprej prejemali polovico, po četrtem letu pa celotno pokojnino.
Zvišujeta se regres in najnižje nadomestilo za brezposelnost. Obenem pa se povečujejo omejitve glede njegovega prejemanja za starejše od 55 let. Do njega ne bodo več upravičeni tisti, ki so bili pred brezposelnostjo v delovnem razmerju manj kot 12 mesecev (prej 9).
Pomembna novost je tudi, da dohodki iz aktivne politike zaposlovanja ne bodo več vplivali na socialno pomoč. Dvigujejo se tudi sankcije za neaktivne iskalce zaposlitve. Ti bodo iz evidence lahko izključeni že zaradi ene same kršitve.
Močno na slabšem bodo tudi tujci. V primeru neznanja slovenskega jezika se na zavodu za zaposlovanje ne bodo mogli vpisati med iskalce nove zaposlitve.
Izsiljena reforma
Da so spremembe pokojninske zakonodaje potrebne, je vedela že prejšnja Cerarjeva vlada. Zato je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pričelo s pripravo bele knjige o novi pokojninski zakonodaji. Ta je bila potem za tri leta pospravljena v predal. Trenutni ukrepi skoraj popolnoma sledijo njenim predlogom. Očitno so na ministrstvu ocenili, da je čas zrel. Verjetno so k temu pripomogli tudi pritiski iz Bruslja. Nobena skrivnost ni, da so bili v zadnjem času pritiski na slovenske vlado, naj kaj stori v zvezi z zdravjem javnih financ, izredno močni.
Težko bi našli ekonomista, ki bi predlaganim ukrepom nasprotoval. Bolj verjetno je obratno. Velika večina jih meni, da ti zagotovo ne bodo zadostni in da bo srednjeročno nujno najti boljše rešitve.
Pri reformi je ministrstvo zasledovalo predvsem dva cilja. Povečati vzdržnost sistema še za nekaj let. Obenem pa predloge sprememb narediti takšne, da v družbi ne bodo sprejeti z revoltom.
Izgubljali bodo politično najšibkejši
Če pogledamo na reformo kot celoto, se zdi, da je ministrstvo zasledovalo predvsem dva cilja. Povečati vzdržnost sistema še za nekaj let, obenem pa predloge sprememb narediti takšne, da v družbi ne bodo sprejeti z revoltom, ki bi utegnil pripeljati do njenega nesprejetja ali celo do političnega razkola in padca celotne vlade.
V tej luči je zato razumljivo, zakaj predlog ne povečuje tudi potrebne delovne dobe za upokojitev s 40 na 41 oziroma 42 let. To bi nedvomno izzvalo močan spor s sindikati. Kot kažejo prvi odzivi z njihove strani, zaradi predlaganih rešitev na nož z vlado zagotovo ne bodo šli. Sploh, ker naj bi se padanje višine pokojnin z reformo ustavilo.
Težko pa se izognemo dejstvu, da bodo za to odločitev plačali drugi. Najprej mladi, ki ne delajo v tipičnih oblikah zaposlitve. Prav z njihove strani je trenutno slišati najostrejše kritike. Na slabšem pa bodo tudi dolgotrajno brezposelni. Glede na to, da ima približno polovica teh glede dela resne zdravstvene omejitve, se velja nad tem ukrepom tudi zamisliti.
Sodeč po prikazanem vlada želje in moči za izvedbo globljih reform nima.
Reforma za nekaj let
Predlagana reforma bo za nekaj let nedvomno stabilizirala pokojninski sistem. Toda obenem je gotovo tudi, da bomo prej kot v desetletju soočeni s krutim dejstvom, da ni zadostna. Kajti leta, ko se bomo dejansko soočili z najhujšim demografskim primanjkljajem, šele prihajajo. V naslednjem desetletju bo zato ob sprejetju zgolj trenutno predlaganih rešitev nujno potrebna nova.
Prav tako ne rešuje niti drugih hudih težav. Dejstva, da imamo na trgu delovne sile v primerjavi z ostalimi članicami EU katastrofalno nizek delež zaposlenih starejših od 55 let. Ne le zato, ker si ljudje ne bi želeli delati, temveč tudi zato, ker so za okoli 15 % dražji.
Nenazadnje pa bodo ljudje ob upokojitvi še vedno ostali soočeni z dejstvom, da se jim bo dohodek ob upokojitvi zmanjšal za več kot tretjino. Pogled na prvo plačilno listo po upokojitvi bo zato za marsikoga ostal zelo trpek. Sploh, če nimajo nobenih prihrankov.
Kakšne bodo torej reforme te vlade?
Vlada je po pol leta dela torej predstavila dve reformi, davčno in pokojninsko. Na zdravstveno še čakamo. Toda vseeno si že drznemo reči. Sodeč po prikazanem vlada želje in moči za izvedbo globljih reform nima. Vse bolj se gibamo v okviru čimbolj všečnega popravljanja obstoječe zakonodaje. To morda ni napačno pri davkih. Toda na področju pokojnin si nedvomno zaslužimo celovitejše ukrepe, ki ne bodo zgolj kratkoročno krpali lukenj obstoječih rešitev.
Povezani članki
Zadnje objave
Če živite v bloku, bo to vaša nova obveznost
25. 4. 2024 ob 12:18
Preobrat na listi Svobode, Merlo odpadel, namesto njega Leben, na vrh Joveva
25. 4. 2024 ob 6:00
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
5 komentarjev
Rajko Podgoršek
Osebno vidim edino realno dolgoročno možnost zagotavljanja vzdržnosti v uvedbi individualnih pokojninskih računov....
Teodor
Osebno si ne predstavljam, da bi lahko delal po 60 letu. Matematika gor ali dol, biologija pove svoje. Sicer pa smo stvar za****** že pred 50 leti, ko smo začeli imeti občutno manj otrok.
Če pokojninski sistem ne bo vzdržen, ljudje pa ne bodo mogli delati do pozne starosti, potem se že sedaj pojavlja vprašanje smisla vplačevanja v pokojninski sistem.
miha.curk
Točno tako! Se sprašujem, ali ne bi bilo bolj smiselno da bi denar od prispevkov podjetja rajši izplačala zaposlenemu, ta pa bi lahko ta denar nato sam varčeval za stara leta. Tako bi vsak vedel, koliko je prihranil in koliko bo v penziji imel. Zdaj pa hodimo v službo z obeti da penzija čez 30 let bo, ampak zagotovila o tem nimamo pa nobenega.
STAJERKA2021
Verjela bom vladajoči eliti takrat, ko bo pokojnina za polno delovno dobo toliko, kot prejme tisti, ki ne dela, dobi na mesec 380 E in varstveni dodatek 200 €, ko je star nad 64 let. Pokojnine upokojencev so sramotne, tudi pod 500 €, pa so plačevali prispevke, da lahko sedaj vlada hrani brezposelne. Da pa je za migrante letno na voljo 8 milijonov, pa me dvigne na obrate.
Očistiti pokojninsko blagajno in to takoj!
MEFISTO
Kakšne bodo torej reforme te vlade, se sprašujete.
Take kot vlada, torej nikakršne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.