Pokojninska reforma? Ne, še eno všečno popravljanje obstoječe zakonodaje

POSLUŠAJ ČLANEK
Ministrica za delo Ksenija Klampfer je v sredo predstavila nove spremembe pokojninske zakonodaje. Gre že za četrto reformo pokojninskega sistema v samostojni Sloveniji. Hitro je opaziti, da ta reforma ni tako ambiciozna, kot so bile prejšnje. Dejansko le popravlja učinke sedaj veljavne zakonodaje. V resnici smo že ob sprejetju te leta 2013 vedeli, da ne bo zadostna in da bo kmalu moralo priti do njenih popravkov. A takrat se zlasti zaradi nasprotovanja sindikatov in zelo zaostrenih političnih razmer ni dalo storiti več.

Reformo zaznamujejo zlasti naslednji predlogi: Upokojitvena starost se za tiste, ki nimajo 40 let pokojninske dobe, dviguje na 67 let. Rešuje se status upokojencev, ki bi radi ostali delovno aktivni, ti bodo ob plači najprej prejemali polovico, po četrtem letu pa celotno pokojnino.

Zvišujeta se regres in najnižje nadomestilo za brezposelnost. Obenem pa se povečujejo omejitve glede njegovega prejemanja za starejše od 55 let. Do njega ne bodo več upravičeni tisti, ki so bili pred brezposelnostjo v delovnem razmerju manj kot 12 mesecev (prej 9).

Pomembna novost je tudi, da dohodki iz aktivne politike zaposlovanja ne bodo več vplivali na socialno pomoč. Dvigujejo se tudi sankcije za neaktivne iskalce zaposlitve. Ti bodo iz evidence lahko izključeni že zaradi ene same kršitve.

Močno na slabšem bodo tudi tujci. V primeru neznanja slovenskega jezika se na zavodu za zaposlovanje ne bodo mogli vpisati med iskalce nove zaposlitve.

Izsiljena reforma


Da so spremembe pokojninske zakonodaje potrebne, je vedela že prejšnja Cerarjeva vlada. Zato je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pričelo s pripravo bele knjige o novi pokojninski zakonodaji. Ta je bila potem za tri leta pospravljena v predal. Trenutni ukrepi skoraj popolnoma sledijo njenim predlogom. Očitno so na ministrstvu ocenili, da je čas zrel. Verjetno so k temu pripomogli tudi pritiski iz Bruslja. Nobena skrivnost ni, da so bili v zadnjem času pritiski na slovenske vlado, naj kaj stori v zvezi z zdravjem javnih financ, izredno močni.

Težko bi našli ekonomista, ki bi predlaganim ukrepom nasprotoval. Bolj verjetno je obratno. Velika večina jih meni, da ti zagotovo ne bodo zadostni in da bo srednjeročno nujno najti boljše rešitve.
Pri reformi je ministrstvo zasledovalo predvsem dva cilja. Povečati vzdržnost sistema še za nekaj let. Obenem pa predloge sprememb narediti takšne, da v družbi ne bodo sprejeti z revoltom.

Izgubljali bodo politično najšibkejši


Če pogledamo na reformo kot celoto, se zdi, da je ministrstvo zasledovalo predvsem dva cilja. Povečati vzdržnost sistema še za nekaj let, obenem pa predloge sprememb narediti takšne, da v družbi ne bodo sprejeti z revoltom, ki bi utegnil pripeljati do njenega nesprejetja ali celo do političnega razkola in padca celotne vlade.

V tej luči je zato razumljivo, zakaj predlog ne povečuje tudi potrebne delovne dobe za upokojitev s 40 na 41 oziroma 42 let. To bi nedvomno izzvalo močan spor s sindikati. Kot kažejo prvi odzivi z njihove strani, zaradi predlaganih rešitev na nož z vlado zagotovo ne bodo šli. Sploh, ker naj bi se padanje višine pokojnin z reformo ustavilo.

Težko pa se izognemo dejstvu, da bodo za to odločitev plačali drugi. Najprej mladi, ki ne delajo v tipičnih oblikah zaposlitve. Prav z njihove strani je trenutno slišati najostrejše kritike. Na slabšem pa bodo tudi dolgotrajno brezposelni. Glede na to, da ima približno polovica teh glede dela resne zdravstvene omejitve, se velja nad tem ukrepom tudi zamisliti.
Sodeč po prikazanem vlada želje in moči za izvedbo globljih reform nima.

Reforma za nekaj let


Predlagana reforma bo za nekaj let nedvomno stabilizirala pokojninski sistem. Toda obenem je gotovo tudi, da bomo prej kot v desetletju soočeni s krutim dejstvom, da ni zadostna. Kajti leta, ko se bomo dejansko soočili z najhujšim demografskim primanjkljajem, šele prihajajo. V naslednjem desetletju bo zato ob sprejetju zgolj trenutno predlaganih rešitev nujno potrebna nova.

Prav tako ne rešuje niti drugih hudih težav. Dejstva, da imamo na trgu delovne sile v primerjavi z ostalimi članicami EU katastrofalno nizek delež zaposlenih starejših od 55 let. Ne le zato, ker si ljudje ne bi želeli delati, temveč tudi zato, ker so za okoli 15 % dražji.

Nenazadnje pa bodo ljudje ob upokojitvi še vedno ostali soočeni z dejstvom, da se jim bo dohodek ob upokojitvi zmanjšal za več kot tretjino. Pogled na prvo plačilno listo po upokojitvi bo zato za marsikoga ostal zelo trpek. Sploh, če nimajo nobenih prihrankov.

Kakšne bodo torej reforme te vlade?


Vlada je po pol leta dela torej predstavila dve reformi, davčno in pokojninsko. Na zdravstveno še čakamo. Toda vseeno si že drznemo reči. Sodeč po prikazanem vlada želje in moči za izvedbo globljih reform nima. Vse bolj se gibamo v okviru čimbolj všečnega popravljanja obstoječe zakonodaje. To morda ni napačno pri davkih. Toda na področju pokojnin si nedvomno zaslužimo celovitejše ukrepe, ki ne bodo zgolj kratkoročno krpali lukenj obstoječih rešitev.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike