Pokojninska reforma? Ne, še eno všečno popravljanje obstoječe zakonodaje

Blaž Čermelj
7

    Ministrica za delo Ksenija Klampfer je v sredo predstavila nove spremembe pokojninske zakonodaje. Gre že za četrto reformo pokojninskega sistema v samostojni Sloveniji. Hitro je opaziti, da ta reforma ni tako ambiciozna, kot so bile prejšnje. Dejansko le popravlja učinke sedaj veljavne zakonodaje. V resnici smo že ob sprejetju te leta 2013 vedeli, da ne bo zadostna in da bo kmalu moralo priti do njenih popravkov. A takrat se zlasti zaradi nasprotovanja sindikatov in zelo zaostrenih političnih razmer ni dalo storiti več.

    Reformo zaznamujejo zlasti naslednji predlogi: Upokojitvena starost se za tiste, ki nimajo 40 let pokojninske dobe, dviguje na 67 let. Rešuje se status upokojencev, ki bi radi ostali delovno aktivni, ti bodo ob plači najprej prejemali polovico, po četrtem letu pa celotno pokojnino.

    Zvišujeta se regres in najnižje nadomestilo za brezposelnost. Obenem pa se povečujejo omejitve glede njegovega prejemanja za starejše od 55 let. Do njega ne bodo več upravičeni tisti, ki so bili pred brezposelnostjo v delovnem razmerju manj kot 12 mesecev (prej 9).

    Pomembna novost je tudi, da dohodki iz aktivne politike zaposlovanja ne bodo več vplivali na socialno pomoč. Dvigujejo se tudi sankcije za neaktivne iskalce zaposlitve. Ti bodo iz evidence lahko izključeni že zaradi ene same kršitve.

    Močno na slabšem bodo tudi tujci. V primeru neznanja slovenskega jezika se na zavodu za zaposlovanje ne bodo mogli vpisati med iskalce nove zaposlitve.

    Izsiljena reforma

    Da so spremembe pokojninske zakonodaje potrebne, je vedela že prejšnja Cerarjeva vlada. Zato je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pričelo s pripravo bele knjige o novi pokojninski zakonodaji. Ta je bila potem za tri leta pospravljena v predal. Trenutni ukrepi skoraj popolnoma sledijo njenim predlogom. Očitno so na ministrstvu ocenili, da je čas zrel. Verjetno so k temu pripomogli tudi pritiski iz Bruslja. Nobena skrivnost ni, da so bili v zadnjem času pritiski na slovenske vlado, naj kaj stori v zvezi z zdravjem javnih financ, izredno močni.

    Težko bi našli ekonomista, ki bi predlaganim ukrepom nasprotoval. Bolj verjetno je obratno. Velika večina jih meni, da ti zagotovo ne bodo zadostni in da bo srednjeročno nujno najti boljše rešitve.

    Pri reformi je ministrstvo zasledovalo predvsem dva cilja. Povečati vzdržnost sistema še za nekaj let. Obenem pa predloge sprememb narediti takšne, da v družbi ne bodo sprejeti z revoltom.

    Izgubljali bodo politično najšibkejši

    Če pogledamo na reformo kot celoto, se zdi, da je ministrstvo zasledovalo predvsem dva cilja. Povečati vzdržnost sistema še za nekaj let, obenem pa predloge sprememb narediti takšne, da v družbi ne bodo sprejeti z revoltom, ki bi utegnil pripeljati do njenega nesprejetja ali celo do političnega razkola in padca celotne vlade.

    V tej luči je zato razumljivo, zakaj predlog ne povečuje tudi potrebne delovne dobe za upokojitev s 40 na 41 oziroma 42 let. To bi nedvomno izzvalo močan spor s sindikati. Kot kažejo prvi odzivi z njihove strani, zaradi predlaganih rešitev na nož z vlado zagotovo ne bodo šli. Sploh, ker naj bi se padanje višine pokojnin z reformo ustavilo.

    Težko pa se izognemo dejstvu, da bodo za to odločitev plačali drugi. Najprej mladi, ki ne delajo v tipičnih oblikah zaposlitve. Prav z njihove strani je trenutno slišati najostrejše kritike. Na slabšem pa bodo tudi dolgotrajno brezposelni. Glede na to, da ima približno polovica teh glede dela resne zdravstvene omejitve, se velja nad tem ukrepom tudi zamisliti.

    Sodeč po prikazanem vlada želje in moči za izvedbo globljih reform nima.

    Reforma za nekaj let

    Predlagana reforma bo za nekaj let nedvomno stabilizirala pokojninski sistem. Toda obenem je gotovo tudi, da bomo prej kot v desetletju soočeni s krutim dejstvom, da ni zadostna. Kajti leta, ko se bomo dejansko soočili z najhujšim demografskim primanjkljajem, šele prihajajo. V naslednjem desetletju bo zato ob sprejetju zgolj trenutno predlaganih rešitev nujno potrebna nova.

    Prav tako ne rešuje niti drugih hudih težav. Dejstva, da imamo na trgu delovne sile v primerjavi z ostalimi članicami EU katastrofalno nizek delež zaposlenih starejših od 55 let. Ne le zato, ker si ljudje ne bi želeli delati, temveč tudi zato, ker so za okoli 15 % dražji.

    Nenazadnje pa bodo ljudje ob upokojitvi še vedno ostali soočeni z dejstvom, da se jim bo dohodek ob upokojitvi zmanjšal za več kot tretjino. Pogled na prvo plačilno listo po upokojitvi bo zato za marsikoga ostal zelo trpek. Sploh, če nimajo nobenih prihrankov.

    Kakšne bodo torej reforme te vlade?

    Vlada je po pol leta dela torej predstavila dve reformi, davčno in pokojninsko. Na zdravstveno še čakamo. Toda vseeno si že drznemo reči. Sodeč po prikazanem vlada želje in moči za izvedbo globljih reform nima. Vse bolj se gibamo v okviru čimbolj všečnega popravljanja obstoječe zakonodaje. To morda ni napačno pri davkih. Toda na področju pokojnin si nedvomno zaslužimo celovitejše ukrepe, ki ne bodo zgolj kratkoročno krpali lukenj obstoječih rešitev.

    Print Friendly, PDF & Email

    KOMENTARJI: 7

    1. Verjela bom vladajoči eliti takrat, ko bo pokojnina za polno delovno dobo toliko, kot prejme tisti, ki ne dela, dobi na mesec 380 E in varstveni dodatek 200 €, ko je star nad 64 let. Pokojnine upokojencev so sramotne, tudi pod 500 €, pa so plačevali prispevke, da lahko sedaj vlada hrani brezposelne. Da pa je za migrante letno na voljo 8 milijonov, pa me dvigne na obrate.
      Očistiti pokojninsko blagajno in to takoj!

    2. Bodoči upokojenci, dobro se pozanimajte, boste oddelali celih 40 let ali boste koristili kakšen mesec, leto dni, po zakonu pripadajoče DODANE delovne dobe?? RAJE NE!! Potem vas bodo obravnavali, da ste se predčasno upokojili oziroma kot da nikoli niste delali.
      Poznam primer, kolegica je pred desetimi leti, ko je bil normativ za ženske 36 let delovne dobe, izkoristila dobro leto dni dodane, neplačane delovne dobe (v mladosti je bila prijavljena na zavodu za zaposlovanje BREZ PLAČILA), ob dvigu najnižjih pokojnin na 500€ pa je izvisela. Ne edina, ogromno takih je, ki so si socialno podporo zaslužili sami, danes pa so nevidni.
      VSAK UPOKOJENEC, KI JE PO ZAKONU IZPOLNJEVAL POGOJE ZA POLNO UPOKOJITEV – S PRIPADAJOČIMI OLAJŠAVAMI ALI BREZ, SI ZASLUŽI ENAKO OBRAVNAVO IN POKOJNINO NAD PRAGOM REVŠČINE, SICER NAJ TAKŠNE LAŽNE BONUSE RAJE UKINEJO.

    3. Osebno si ne predstavljam, da bi lahko delal po 60 letu. Matematika gor ali dol, biologija pove svoje. Sicer pa smo stvar za****** že pred 50 leti, ko smo začeli imeti občutno manj otrok.
      Če pokojninski sistem ne bo vzdržen, ljudje pa ne bodo mogli delati do pozne starosti, potem se že sedaj pojavlja vprašanje smisla vplačevanja v pokojninski sistem.

      • Točno tako! Se sprašujem, ali ne bi bilo bolj smiselno da bi denar od prispevkov podjetja rajši izplačala zaposlenemu, ta pa bi lahko ta denar nato sam varčeval za stara leta. Tako bi vsak vedel, koliko je prihranil in koliko bo v penziji imel. Zdaj pa hodimo v službo z obeti da penzija čez 30 let bo, ampak zagotovila o tem nimamo pa nobenega.

    4. NIkjer ni zaslediti nobene spremebe v besedilu pokojninska doba in pokojninska doba z dokupom 40 let!
      Matere z več otroki so v neenakem položaju z današnjimi materami, še huje, odvzete so nam bile že pridobljene pravice za nazaj! Mi smo si same dokupile in zelo drago plačale POKOJNINSKO DOBO po 217,35€/mesec leta 2010 po ZPIZ-1, pa nam je država po ZPIZ-2 za nazaj vzela to plačano in pridobljeno pravico! Za njo je to pokojninska doba z dokupom, čeprav smo bile zaposlene za 4 ure in si same dokupile ostale 4 ure, zakon je to dopuščal in izdal odločbe! Sedaj država plačuje staršem polovični deloni čas za nego otroka do treh, oz. šestih za dva, vsem brezposelnim pa daje nadomestilo in priznano eno leto za nego in skrb otroka. Zelo prav je, da je naš boj obrodil sadove, a prav bi bilo, da bi tudi država poskrbela za starejšo generacijo 1955-1960, ki se ji je kar za 6 in več let podaljšala starost upokojitve, kot tudi za nazaj vzela pridobljene pravice!
      Država je po posredovanju sindikatov priznala v letu 2018 prostovoljno vključenim pokojninsko dobo brez dokupa vsem , plačevali so le 65€/mesec! Kje je tu pravica za nas matere? Otroci znižujejo starost od 65. leta le če dosežeš starostno upokojitev! Nikakor ne moreš pridobiti starosne pokojnine, saj je država brezposelnim materam takrat dodala pokojninsko dobo tudi za nego otroka do enega leta, sedaj pa je to le dodana doba in imaš možnost le do predčasne upokojitve z trajnimi malusi. Lahko imaš 38-39,5 let delovne dobe, pa dobiš trajno manj kot tisti s 15 let delovne dobe, ki po 65. letu prejme zajamčeno najnižjo pokojnino brez malusov, otroci pa se pri predčasni upokojitvi ne upoštevajo! Govori se le o dokupu let služenja vojaške dobe in študija, prav nič pa o polovičnem dokupu za nego otroka do treh let starosti! To ni dokup kar tako, brez dela, za štiri ure si bil zavarovan in so se plačevali vsi prispevki, tudi me smo se prostovoljno vključile v zavarovanje!

    Komentiraj