Pogovor z Valterjem Mavričem, vodjo prevajalske službe Evropskega parlamenta (1. del)

Eva Gajšek
1

Foto: Pietro Naj-Oleari
Valter Mavrič, generalni direktor Direktorata za prevajanje Evropskega parlamenta, je najvišji slovenski uradnik v institucijah Evropske unije.

Z delom v evropskih institucijah je začel leta 2004 kot vodja slovenskega prevajalskega oddelka v Evropskem parlamentu, nato je bil imenovan za direktorja za prevajanje in terminologijo, zdaj pa je na čelu prevajalske službe na svetu, ki skrbi, da so dokumenti, ki jih izda parlament na voljo v vseh 24 uradnih EU jezikih.

Za intervju za Domovino nam ga je uspelo ujeti med obiskom novih prostorov Informacijske pisarne Evropskega parlamenta in Hiše EU v Ljubljani.

Za prevajalsko službo Evropskega parlamenta dela okoli 1.300 ljudi, prevaja se v 24 jezikov. Ali je to svetovno gledano največja prevajalska služba ali je še kakšna večja?

Ena izmed največjih, bi rekel. Evropska komisija ima večjo, kot jo imamo mi. Pri nas dela 1.300 zaposlenih, prevajalcev je malo več kot polovica, okoli 60 %, drugi so prevajalski asistenti, terminologi –  kakšne stvari se da tudi zunanjim prevajalcem – ljudje ki se ukvarjajo z usposabljanjem in z natečaji, ki jih objavljamo.

Kar nekaj zaposlenih se ukvarja tudi s tehnologijo in njenim razvojem. Ta je danes tudi del našega vsakdana. Brez tehnologije mi ne moremo prevajati tako koherentno in tako uspešno, kot to počnemo sedaj.

Koliko besedil tako letno prevede služba?

Mi, prevajalci, se že od prvih prevodov, verjetno že kar od Svetega pisma dalje, merimo v straneh ali besedah. To so najbolj običajni pogovori, ki jih imamo prevajalci med sabo – koliko strani lahko ti narediš?

Tudi pri nas imamo tako podatke o straneh in sicer vsako leto prevedemo čez dva milijona strani. To je povprečna številka, kakšno leto je lahko tudi večja. To je seveda skupna številka za vse prevode, za vsak jezik posebej pride od 60 do 100  tisoč strani, odvisno od jezika.

Foto: Peter Verdnik

Kaj prevajate? Večinoma zakonodajo?

Prevajalci sledimo glavnim nalogam, ki jih ima Evropski parlament. Če bi rekli, da ima Parlament štiri osnovne naloge –  prva naloga je, da sprejema zakonodajo, druga je, da sprejema proračun, da nadzira ostale inštitucije in tudi ta proračunski del. In četrta naloga je, da spremlja kršenje človekovih pravic in pravne države po svetu.

In tudi vsi prevodi se v zvezi s tem pojavljajo tudi pri nas. Logično je največ zakonodaje, velik del pa predstavljajo tudi resolucije o aktualnih dogodkih po svetu, vedno več pa sodelujemo tudi pri komuniciranju z državljani.

Prav pred kratkim smo v Rimu uradno odprli projekt Moja hiša Evropske zgodovine. Tudi vsi projekti, kot je nagrada Saharov, EYE (dogodek za mlade), tudi sama Hiša Evropske zgodovine v Bruslju in Parlamentarium, katerega delček imamo tudi pri nas v Ljubljani – vse to prevajamo mi. Ta del je tisto, kar imenujemo komunikacija z državljani.

Brez tehnologije ne moremo več garantirati, da bo vedno v vseh prevodih enako prevedeno. Zato imamo v vseh fazah nek oblak, ki ga imenujemo Euramis in vanj spravljamo vse te prevode ter jih opremimo z določenimi podatki.

Ste generalni direktor generalnega direktorata za prevajanje Evropskega parlamenta – kaj to pomeni v praksi? Kako bi svojo službo razložili nekomu, ki ne pozna natančne strukture Evropskega parlamenta in njegovih direktoratov?

Po domače lahko rečemo, da imamo prevajalsko službo Evropskega parlamenta in v tej službi je vodja generalni direktor.

Parlament je sestavljen iz različnih služb: za logistiko, za komuniciranje, za prevajanje, za tolmačenje, za plenarna zasedanja, … Torej, teh služb je v Parlamentu trinajst in na čelu je trinajst generalnih direktorjev. Jaz sem eden izmed njih.

Delate in živite v Luksemburgu?

Ja. Evropski parlament ima tri kraje dela: Bruselj, Luxembourg in Strasbourg. Generalni sekretariat Evropskega parlamenta se nahaja v Luksemburgu. Odbori in vsi tisti, ki sodelujejo pri njihovem delu so v Bruslju in plenarna zasedanja imamo v Strasbourgu, kjer se tudi vsi srečamo.

Jaz moram biti na vseh treh krajih dela, živim pa v Luksemburgu. Tam mi je zelo všeč, je zelo lepo. Malo me mogoče spominja na Dolenjsko, na takšen del Slovenije – v tej dolini reke Mozele imamo tudi vino in trte. Manjka pa mi seveda morje, manjka mi Tržaški zaliv!

V preteklosti ste delali tudi kot prevajalec – kateri so vaši jeziki za prevajanje?

Kot pripadnik manj razširjenega jezika sem moral opravljati vse poklice, ki so vezani na jezike. Delal sem zelo veliko kot tolmač, pa tudi kot prevajalec in učitelj.

Prevajal in tolmačil sem že preden sem prišel v Evropski parlament in večinoma sem delal iz italijanščine in angleščine, kasneje sem dodal še ostale jezike.

Koliko jezikov pa govorite? To že kar moram vprašati. 🙂

Mi prevajalci in tolmači zelo težko odgovorimo na to vprašanje ker eno je to,  koliko jih uradno lahko govorimo ali iz njih prevajamo ali tolmačimo in koliko je še teh dodatnih.
Torej, prevajam in delam, logično, v slovenščino iz italijanščine angleščine, francoščine in hrvaščine.

Ampak znam komunicirati tudi v drugih jezikih, tudi v španščini, v luksemburščini, malo tudi v nemščini. Želel bi se učiti pa tudi še kakšnih drugih jezikov.

Kako poteka sam postopek prevajanja? Čez koliko oči gre besedilo od nekega izvornega zapisa do tiste verzije ven v tiskani obliki ali na spletu?

Povedal vam bom primer za zakonodajo, ker to je najbolj tipični proizvod, ki ga imamo.

Ko pride predlog nekega zakona, ki ga pokriva določen odbor, na primer vzemimo skupno kmetijsko politiko, ki jo pokriva odbor za kmetijstvo, ali pa če vzamemo odbor za ribištvo – za vsak tak predlog se določi poročevalca in se že približno ve, v katerem jeziku bo to besedilo nastajalo. Če bi bil na primer poročevalec slovenski poslanec, bi bila zelo velika verjetnost, da bi bilo veliko stvari napisanih tudi v slovenščini.

V vseh fazah zakonodajnega postopka – poročila, osnutek, mnenja, amandmaji – vsi ti dokumenti bodo nastajali v čisto vseh jezikih.

To pomeni, da mi brez tehnologije ne moremo več garantirati, da bo vedno v vseh prevodih enako prevedeno. Zato imamo v vseh fazah nek oblak, ki ga imenujemo Euramis. Sedaj je to moderno, mi pa smo ta oblak imeli že leta 2004, preden je bil tako poimenovan. In v ta oblak spravljamo vse te prevode in jih opremimo z določenimi podatki.

Vsak prevod najprej razcepimo na majhne dele in je na voljo vedno v vseh jezikovnih kombinacijah. Zato je zelo pomembno, da vsi delamo prevode v vse jezike.

In ko damo to v oblak, se vse skupaj poveže. Če si predstavljate vizualno, se to poveže tako, kot smo včasih v križankah povezovali določene kvadratke z drugimi kvadratki ali pa dele besede z drugimi besedami – ravno tako je to med seboj povezano.

Torej, če danes jaz prevedem iz finščine v slovenščino in če se bo ta isti del teksta čez dva meseca pojavil v estonščini, se bo ta prvotni del prevoda našel in bo tako prevod enak kot prvič. Zato potrebujemo to tehnologijo, ki nam, zlasti pri zakonodaji, pomaga, da smo koherentni.

Ampak ta tehnologija nam nič ne pomaga, če mi že na začetku slabo prevedemo (smeh). Takrat moramo v eni fazi potem prevod popraviti.

V jutrišnjem drugem delu pogovora z Valterjem Mavričem preberite, kaj se bo po brexitu po njegovem zgodilo z angleščino v EU, kakšno težo ima v evropskih institucijah slovenski jezik in še kaj.

1 komentar

  1. He,he, si predstavljate? V ta Bruselj, za veliko takozvanih Evropskih politikov, tudi nasih, ki gredo tja,… ta pozresna mama Evropa ustanovi veliko razno raznih agencij in sluzb v stilu nase socialisticne samouprave in tu prinas najdejo potem pravega sefa.. idealno mesto ali? Torej, tam sedijo harmonikasi, davcni svetovalci, novinarji in kreteni razlicnega kova, ki ne obvladajo tujega jezika na svojem delavnem mestu, ki je predpogoj za debato in njihovo koristno prisotnost v hramu te zlagane Evropske demokracije…na ta nacin se potem generira se dodatnih deset delavnih mest za vsagega posameznika in glejga hudica, naenkrat so cele familijske odprave zaposlene v mestu cokolade in jihadistov….

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime