Opozicija: Osnovni pogoj za normalno življenje je padec vlade, potem pa se bomo ukvarjali s krizami

Včeraj je Igor Pirkovič na tretjem programu TV Slovenija ob 20.00 gostil predsednika vlade Janeza Janšo, uro za tem pa še predstavnike opozicije, in sicer Tanjo Fajon, Marjana Šarca, Alenko Bratušek in Luko Mesca. So se stališča spremenila, so možne predčasne volitve ali celo sodelovanje opozicije z vlado?

Opozicija: če vlada ostane, nas čaka katastrofa

Fajonova je uvodoma povedala, da uspeh pri zavrnitvi dnevnega reda redne majske seje DZ pomeni sporočilo, da vlada nima samoumevne večine v parlamentu in da je glede na to, koliko škode povzroča iz tedna v teden, čas za predčasne volitve. Takšno stališče podpira tudi Šarec, ki je pojasnil simboliko predstave s stoli, katerega je LMŠ pred parlamentom izvedla pred kratkim. Pravi, da pričakuje, da bo tam nekoč 46 stolov, ki bodo pomenili konec trenutne vlade in nove volitve.

Bratuškova je poudarila, da je vlada državo zadolžila in zavozila spopad z epidemijo. "Če bo vlada uspela realizirati vse, kar si je zadala, čaka Slovenijo popolna katastrofa," pravi, in doda, da vlada nima mandata ljudi, Mesec pa meni, da je vlada škodljiva za institucije ter da vnaša razdor med prebivalstvo, ugledu Slovenije pa škoduje tudi navzven. "Obstrukcija dnevnega reda je bila državotvorno dejanje," še pove. "Ko je padla vlada Marjana Šarca, na ulicah ni bilo protestnikov," pravi Fajonova, in izrazi stališče, da med ljudmi vlada splošno nezadovoljstvo, hkrati pa napove možnost velike vstaje.

Na splošno opozicija proteste označuje za pozitivne in legitimne ter jih tudi v času epidemije vidi kot izraz volje ljudstva; Šarec, na primer, si želi povezati protestnike in sindikate kot demokratične sile, vsi pa vidijo vlado z njenim predsednikom kot nedemokratično in jih povezujejo s "čudnimi voditelji" držav.

S čim bi se ukvarjali, če ne bi bilo Janše; obstaja alternativa? Mesec in Šarec se strinjata, da je osnovni pogoj za normalno življenje padec vlade, nato pa se bomo ukvarjali s krizami. Kot kritiko vlade opozicija navaja tudi domnevno izčrpavanje STA, po njihovo premajhno vlaganje v zdravstvo, že vnaprej zavoženo predsedovanje EU ter stališče, da Slovenija postaja policijska država. "V Bruslju vsi vedo, da je Slovenija skrenila z linije spoštovanja vladavine prava in krenila proti Budimpešti in Varšavi," pove Šarec.

V pogovoru prisotni opozicijski voditelji so tudi jasno izključili možnost sodelovanja z SDS v prihodnosti, tudi v primeru morebitnega pat položaja na prihodnjih volitvah. Mesec se pri tem sklicuje na minimalne standarde v politiki.

Janša: v državah s strožjimi ukrepi protestov ni bilo

Predsednik vlade se je v začetku dotaknil sproščanja ukrepov in sporočil, da prihaja nova normalnost: do poletja je napovedal 1.200.000 cepljenih, do naslednjega šolskega leta pa tudi srednješolcev, da bi ti jeseni normalno začeli s poukom.

Glede protivladnih protestov Janša navede primere iz drugih držav z boljšimi epidemiološkimi razmerami kot v Sloveniji, a vseeno s strožjimi ukrepi, kjer pa, kot pravi, protestov ni bilo. Očitke opozicije, da vlada izkorišča epidemijo za teptanje človekovih pravic, Janša zavrne in pove, da si ukrepov ni izmišljevala vlada, pač pa jih je sprejemala na predlog stroke.

Omeni, da gre tu v resnici za usklajeno delovanje leve politike in sindikatov, ki so za razliko od evropskih le podaljšek leve politike, zato zavračajo dialog. "Večina sindikalnih voditeljev ima večjo plačo od mene," meni, "in njim ne gre za to, da se situacija izboljša." Protivladne dejavnosti pospremi z besedami: "Verjamem, da so nekateri na koncu z živci, ker privilegiji na katere so bili navajeni, niso več samoumevni."

Razmerje sil v parlamentu je razpršeno in šibka oblast nas je v preteklih letih stala kakih 20 % BDP, meni Janša, in doda, da so šibke institucije nekaterim v interesu, da lahko vladajo iz ozadja. Vidno dogajanje v parlamentu je samo površinsko, v ozadju pa se poslancem grozi in se jih kupuje, pove, in doda, da gre tudi za strašen medijski pritisk. V ozadju odloča paradržava, kot rezultat pa imamo nižje plače in pokojnine, ljudje imajo probleme z birokracijo, ugled države pa trpi, meni Janša.

Problema ne vidi v tem, da hoče opozicija rušiti vlado, pač pa v tem, da nekateri gredo preko tega; nepovezani poslanci si želijo funkcij, in če jih ne dobijo, to razglašajo za diktaturo, pove, hkrati pa pojasni, da vladna ponudba za sodelovanje z opozicijo v dobro Slovenije še vedno velja. "Nekatere stranke so jo sprejele, nekatere pa je niso," pove.

Vlada je po Janševih besedah sprejela mnogo paketov pomoči za pomoč ljudem in gospodarstvu, nekatere rešitve so tudi trajne narave. V prihodnosti pa odprte ostajajo tudi možnosti, da bi zaupnico vladi vezal na kak zakon. Vsebina redne majske seje DZ, ki bi morala biti že obravnavana, a zaradi opozicijske obstrukcije ni bila, sedaj težko pride na vrsto, saj so na sporedu zadolžitve v zvezi s predsedovanjem Svetu EU, pove predsednik vlade.

V zvezi s KPK in primerom Vesel meni, da je za drugorazredne državljane korupcija lahko že popita kava, za prvorazredne pa je dovoljeno "v žep pobasati tri milijone kav, pa to ni korupcija," kot se je izrazil. Takšna dejanja se pravnoformalno po njegovo pokrivajo sproti, ker se zakon "natika na kopita po meri prvorazrednih". Je res čas za novo politiko, s katero se bomo poslovili od osamosvojiteljev, kot trdi Vesel? Janša odgovarja, da je smetišče zgodovine polno takih, ki pokopavajo druge, da bi sebi pridobili prednost.

Kaj pa svoboda medijev? Le-ta ni nad svobodo posameznika do izražanja, in mediji so zato, da omogočajo svobodno izražanje, in ne, da bi ga omejevali, kot se dogaja v Sloveniji s cenzuro, pravi Janša. V tem kontekstu se v Sloveniji pojavlja tudi tema pritiskov na novinarje, strahovlade in mračnjaštva, kar vladi očita opozicija. "Kako to odmeva v Evropi?" sprašuje Pirkovič, Janša pa odgovarja: "Tukaj gre za virtualno podobo, ki se izvaža v tujino, in se potem od tam uvaža." Takšen princip je označil za uspešno izvažanje laži, in tisti, ki imajo neko težo v EU, imajo drugačen pogled na Slovenijo.

Pod slovenskim predsedstvom se bo tako odvijal večji del pogovorov o prihodnosti Evrope, a v Sloveniji lahko mainstream mediji zasenčijo, kar hočejo, predsednik vlade odgovoarja na vprašanje, če bodo pozivi Jourove in ostale obtožbe zasenčile predvidene dosežke slovenskega predsedstva.

Kot pozitivno Janša izpostavlja majhen izpad BDP zaradi epidemije ter dejstvo, da se Slovenija po nizki brezposelnosti in visoki napovedani gospodarski rasti uvršča med prvo četrtino evropskih držav. "Ohranili smo kondicijo gospodarstva," pravi, in pove, da smo v tem oziru v EU med šestimi najbolšimi, veliko zaslug pa pripisuje delovanju preobremenjenega zdravstva ter strokovni skupini dr. Lahovnika.