Pogovarjali se naj bi o Pučniku, s Spomenko Hribar in Janezom Janšo za isto mizo ni šlo (video)

V Slovenski matici je danes potekal posvet z naslovom “Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu”. Posvet, ki bo potekal še jutri, je organiziran v okviru razstave v Muzeju slovenske osamosvojitve.

Pozdravni nagovor je imel dr. Željko Oset, direktor Muzeja slovenske osamosvojitve, osrednji govor pa predsednik republike Borut Pahor.

Na okrogli mizi so sodelovali: sin dr. Jožeta Pučnika, Gorazd Pučnik, filozofinja in sociologinja dr. Spomenka Hribar, o Pučnikovem profilu sta spregovorila Janez Janša in Lojze Peterle. Dr. Dimitrij Rupel in dr. Rosvita Pesek sta osvetlila Novo revijo in Demos. Dr. Aleš Maver pa je govoril o Jožetu Pučnik na mariborski klasični gimnaziji.

Na posvetu o dr. Jožetu Pučniku in o njegovem boju za pravico, resnico in spravo. Danes ga upravičeno nazivamo oče slovenske države. Šlo mu je za stvar. Šlo mu je za Slovenijo. ?? pic.twitter.com/P5aaQByEdI

— Dominik Štrakl (@DominikStrakl) October 3, 2022

Predsednik Pahor: “S Pučnikom se po pomembnosti in vplivu ne more kosati nihče.”

Predsednik republike Borut Pahor je Jožeta Pučnika označil za osrednjo osebnost slovenske politične pomladi, procesa slovenske demokratizacije. “Pučnik nikoli ni imel neke slavne politične funkcije v času pred, med in po osamosvajanju, vendar verjetno tu za nas ni nobenega dvoma, da je s svojim vizionarstvom, premočrtnostjo in odločnostjo bil osrednja figura obeh procesov politične pomladi in osamosvojitve naše države,” je dejal predsednik na posvetu v dvorani Slovenske matice v Ljubljani. Dodal je, da se s Pučnikom po pomembnosti in vplivu ne more kosati nihče.

Pahor je bil glede pomanjkanja umeščenosti Pučnika v slovensko kolektivno zavest jasen: “Lahko bi rekli, da Slovenci neradi glorificiramo posamezne politične osebnosti, zlasti ne, če ni velike ali dolge zgodovinske distance do dogodkov, ki jim je ta osebnost dajala ton. Mogoče bi kdo rekel, da za del javnosti čaščenje Pučnika ni bilo sprejemljivo zaradi njegovega disidenstva, drugi bi lahko rekli, da je imel politični značaj, ki ni vsem ustrezal,” je povedal.

Sam sicer meni, da so se zgodovinske zamere dela slovenske javnosti do njega pričele v njegovih prizadevanjih za odkrivanje resnice v zvezi s povojnimi poboji. “Ko je Pučnik leta 1993 prevzel vodenje preiskovalne komisije, je menil, da je to za nadaljevanje tega procesa demokratizacije, osamosvajanja in vzpostavitve demokratične države celo osrednjega pomena,” je poudaril Pahor. Hkrati je opozoril, da je Pučnik pri delu komisije naletel na veliko težav, v javnosti pa se ga je začelo stigmatizirati.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se udeležuje odprtja posveta “Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu”, na katerem ima osrednji nagovor. ➡️ https://t.co/BYcp5DpG92 pic.twitter.com/5EqqGqCUbU

— Borut Pahor (@BorutPahor) October 3, 2022

Janez Janša: “Temeljna norma je, da za vse veljajo enaki vatli …”

Predsednik SDS Janez Janša je izpostavil: “Trajalo je tri desetletja, da smo dobili muzej slovenske osamosvojitve. Veseli me, da je eden prvih dogodkov prav simpozij o dr. Jožetu Pučniku.” Nekdanji predsednik vlade je izpostavil še, da je bila osamosvojitev ena izmed dveh ključnih točk programa Demosa in ta je uspela, ker je Demos dobil pičlo večino v skupščini. Velika iluzija je bila, da bo ta novi čas spremenil vse in da bo zdaj šlo vse samo po sebi naprej, je še dejal. 

“Resolucija parlamentarne skupščine Sveta Evrope je leta 1996 natančno opozorila, kam bo šel postkomunistični svet, v primeru, da se ne razgradijo osnovne strukture totalitarnega sistema. Opozorilo je bilo pravočasno, a zamolčano. O pogajanjih obstajajo zapisniki, pričevanja in zvočni posnetki, tako da ni treba, da nekdo to interpretira iz nekih člankov iz Dnevnika. Z zadnjega pogajanja s t. i. prenovitelji je Pučnik povedal, da ti nikoli ne bodo pristali na temeljno civilizacijsko normo,” je še poudaril Janša.

Opozoril je še: “Videli smo, da ni dovolj, da se vzpostavi le nova forma, ampak da je potrebno uveljaviti tudi temeljne civilizacijske norme. Temeljna norma je, da za vse veljajo enaki vatli, da je zločin zločin in da je to temelj za spravo ter sožitje.”

.@JJansaSDS: O pogajanjih obstajajo zapisniki, pričevanja in zvočni posnetki, tako da ni treba, da nekdo to interpretira iz nekih člankov iz Dnevnika. Z zadnjega pogajanja s t. i. prenovitelji je Pučnik povedal, da ti nikoli ne bodo pristali na temeljno civilizacijsko normo. pic.twitter.com/7a0Nb6r8TI

— SDS (@strankaSDS) October 3, 2022

Spomenika Hribar izkoristila situacijo za napad na Janšo

Spomenka Hribar se je ostro spravila nad Janšo, ki da je oblastiželjen in nasprotnega karakterja od Pučnika. Kot je dejala, je Janševa tretja vlade Slovenijo skoraj spravila na kolena. Med drugim je kritizirala tudi odnos njegove vlade do STA, RTV in protestnikov ter zaključila, da je dosegel svoj cilj in da je Slovenija postala država, ki se sedaj nagiba v desno. Obsodila je tudi odnos slovenske levice do Janše, češ da mu je vse to “odobrila”.

“Jože je bil izjemno tenkočuten za resnico in etiko, v njem ni bilo maščevalnosti in res mu je šlo za Slovenijo, za slovensko državo, pri čemer ni iskal osebnih koristi. Ni bil ne oblastiželjen, ne častihlepen. Janez Janša pa prav nasprotno, njegova oblastiželjnost se je pokazala že zgodaj, prvič na ravni njegove metodologije vladanja, drugič pa glede vsebine, tretjič in najprej pa je oboje uresničeval. Po Brionskem sporazumu, ki je določal trimesečni moratorij na implementacijo naše plebiscitarne odločitve in razglasitve samostojne suverene RS, je Janša takoj pokazal svojo metodologijo vladanja. Po ideji ali na pobudo doktorja Petra Jambreka je natanko mesec dni po Brionih predlagal rošade čelnih republiških funkcionarjev,” je tudi dejala.

.@JJansaSDS: Tehnologija ne varuje nobene družbe pred vojno, kakršna je v Ukrajini, kjer dnevno umira na stotine ljudi in se rožlja z jedrskim orožjem. Tu bi lahko govorili o krivdi zahoda, ki ni bil sposoben spoznati tega, kar je spoznal dr. Pučnik na sestanku s "prenovitelji". pic.twitter.com/HSHzx3BILM

— SDS (@strankaSDS) October 3, 2022

Ob tem izvajanju se je k besedi priglasil Pučnikov sin Gorazd, ki je užaloščen dejal, da ima občutek, da se na simpoziju govori bolj o Janši kot o Jožetu Pučniku: “Rad bi, da govorimo več o Jožetu.” Da sicer spoštuje izmenjavo drugačnih mnenj, vendar v drugačnem kontekstu, kot je ta posvet.

Zatem je Gorazd Pučnik nadaljeval in z zbranimi delil nekaj očetovih misli. Dejal je, da sicer ne bo tako jasen, kot je znal biti oče: “Sodobniki so očetu Jožetu večkrat očitali naglico in pomanjkanje potrpežljivosti. Res je hitel. Vedel je, da se stvari spreminjajo počasi. Da ni čas za oklevanje, ni niti čas za strah.”

Nato je citiral nekaj očetovih misli, dejal je, da so zelo povedne: “Težav in komplikacij je na pretek. Prihodnost je prebrisana. Nikoli ni taka, kot si jo predstavljaš. Vedno te preseneti. Čim splošnejša je vsebina, toliko večja bo strmina. Misli široko in delaj konkretno.”

Lojze Peterle: “Vsi se zavedamo njegove veličine.”

“Jože Pučnik je bil disident v pravem pomenu besede … Jaz občudujem pri njem, da je bil vedno dosleden v svoji kritični misli in ga nobeno okolje, v katerem je bil, ni motilo, da ne bi povedal tistega, kar je mislil,” je dejal osamosvojitveni premier Lojze Peterle.

Izpostavil je še, da ga je ta njegova karakterna poteza in drža vedno navduševala. V kritičnih trenutkih je povedal prave besede, ki so bile usmerjene v cilj in ne v jačanje njegovega statusa, je še povedal Peterle. “Tako je to povedal pri Jožetu Smoletu, tako je postavil datum za plebiscit. Tako je bilo, ko je aprila na Račjem otoku dejal: Ali smo vsi za to, da se gre do konca? In smo bili vsi za to.”

Peterle je tudi spomnil na to, kako mu je ponudil vodenje vlade vendar je kljub vsemu dejal, da ne gre v to in da mu želi vse dobro. “Bil je prej človek kulture kot človek moči. Obenem pa si je želel, da bi se moč uveljavljalo na kulturen način.”

Nadaljeval pa je še z enim spominom, kjer je v tistem času nekdanji predsednik Kučan v intervjuju za časnik Corriere della sera strašil z revanšizmom, če zmaga pomladna stran na volitvah. “Jaz sem ga toliko poznal, da lahko trdim, da v njem ni bilo nobenega revanšizma. Niti grenkobe. Ampak zelo jasna intelektualna in moralna distanca do tega, kar je bilo prej; do tega, kar je izkusil z batinami tudi sam,” je pojasnil Peterle.

Vsi sogovorci so se strinjali, da je bil Pučnik vedno dosleden pri svoji misli in da ga nobeno okolje ni motilo pri izražanju svojega prepričanja. Soglasno so ga označili za borca za slovensko državo, pri čemer ni iskal osebnih koristi in ni bil ne oblastiželjen ne častihlepen.