Pogled z druge strani: kako ravnanje policije v Kataloniji opravičujejo Španci

Embed from Getty Images
Minule dni smo, tudi na Domovini, lahko prebirali številne članke, naklonjene Kataloncem in njihovemu prizadevanju za neodvisnost. Obenem pa se zdi, da smo slovenski mediji kar nekoliko pozabili pogledati še na drugo stran - kako na želeno odcepitev Katalonije gledajo Španci in kakšno je njihovo mnenje o nedeljskem referendumu.

Ali Katalonci sploh imajo pravico do samoodločbe in kako opravičujejo policijsko nasilje? Predstavljamo pogled z druge strani, namenjen vsem zunanjim opazovalcem, ki ga je na svojem blogu spisal Španec Roy.

Ločnica, ki temelji na lažeh?

Katalonci so Španci in med njimi, razen jezika, ni bistvenih razlik. Ni razlike v rasi ali etničnem poreklu. Katalonci, vključno s separisti, so sinovi in hčere ljudi iz drugih pokrajin, ki se v Katalonijo naseljujejo leta in leta, na enak način kot so se ljudje s tega območja selijo v druge španske pokrajine.

Katalonija ni bila nikoli samostojna država (v primerjavi s Škotsko). Vedno so bili obravnavani enako (ali bolje) kot Španci, udeleževali so se volitev, tako regionalnih kot državnih. Katalonija je najbolj skorumpirana pokrajina v Španiji, kjer oblast izrablja separatistične težnje za prikrivanje svojih dejanj.

Katalonsko nacionalistično gibanje je v svojem bistvu rasistično, saj separatisti zase mislijo, da so boljši od drugih. Gre za ideologijo, ki je sovražna do drugih državljanov in skupin. Vse skupaj temelji na političnih in zgodovinskih lažeh, na bogati promociji v medijih in poučevanju v šolah. Pokrajine imajo namreč pravico do lastnega šolskega sistema, kjer otrokom perejo možgane, jih v času pouka vozijo na proteste in na tak način širijo sovraštvo in razdor.

Nezakonit referendum

Katalonski parlament je v septembru glasoval o referendumu. Separatistične stranke so s 52 % preglasovale ostale ter tako razpisale referendum. Poslance, ki so glasovali proti, so izgnali iz parlamenta, nato pa razglasili, da se bo referendum zgodil in da bo pravno zavezujoč.

Madridska oblast je ves čas opozarjala, da bo referendum neveljaven in da je v nasprotju z ustavo. Državna oblast bi lahko uveljavljala tudi 155. člen ustave, ki omogoča začasno ukinitev avtonomije pokrajinam, a tega ni storila. Ker opozorila niso zalegla, so nad Katalonce poslali policiste.

Prirejeni rezultati in vrsta nepravilnosti

Ko so ljudje odhajali na volišča, so vedeli, da so volitve nezakonite in da bo na voliščih policija, ki bo skušala glasovanje preprečiti. Državna policija je imela pooblastila za zaseg volilnih skrinjic in glasovnic. Katalonska (regionalna) policija pa ni ukrepala. Po podatkih separatistov naj bi volilo 2 milijona od 5,5 milijonov volilnih upravičencev (42 %), uraden rezultat pa: 90 % za neodvisnost.

Zares vemo, da je bila volilna udeležba zagotovo nižja, da ni bilo nobenega zunanjega nadzora nad potekom volitev, da so bile nekatere skrinjice z glasovi "za" polne že pred glasovanjem, da so lahko nekateri volili celo večkrat in je bilo v nekaterih mestih volivcev več kot prebivalcev. Cel kup nepravilnosti torej.

Demokratičen pravni okvir

Dovoliti tak referendum je v nasprotju z ustavo (to je potrdilo ustavno sodišče), iz katere izhajajo pravice, ki živijo v neki državi in jo je izglasovala velika večina Špancev, kar je temelj demokracije. Leta 1978 je večina državljanov Španije (67 %) svobodno glasovalo o ustavi. Okrog 90 % volivcev jo je podprlo. Tudi v vsaki katalonski regiji je zanjo glasovalo 90 % volivcev.

Zato dovolitev referenduma v Kataloniji ni demokracija, temveč protizakonito dejanje. Pomeni, da manjšina ljudi uveljavlja svojo voljo, ker jim niso všeč rezultati volitev. Španska ustava se lahko spremeni in omogoči zakonit referendum, do takrat pa to ne bo mogoče.

Vsak pa lahko prosto odide. Kot iz hiše svojih staršev. Žal pa ne more s seboj vzeti še sobe.

Mednarodno pravo človekovih pravic daje narodu pravico do samoodločbe. Ta pravica ni bila nikoli napadena, Katalonci na vsakih volitvah sproti, ki se jih udeležijo, odločajo tudi o svoji usodi.

Prav tako bi ločitev pomenila ekonomsko katastrofo za Špance, predvsem pa za Katalonce.

Država naj zavaruje svoj pravni sistem

Ljudje so vedeli, da je njihovo početje nezakonito in da bodo sledile policijske sankcije. Nekateri so policiste napadali.

Po podatkih separatistov je bilo 800 ranjenih, večina lažje, več pa se jih je o poškodbah lagalo. Tudi fotografije okrvavljenih Kataloncev so večinoma zlagane. Od 2.2 milijona udeležencev, kot številke navajajo Katalonci, jih je bilo na tak način poškodovanih 800, oziroma 0.036%.

Policisti so branili naš pravni sistem in opravljali svoje delo, mediji pa v svet pošiljajo popolnoma drugačno sliko.
Embed from Getty Images