Podprli so ga najvplivnejši Slovenci, a dobil je manj kot pet odstotkov. Bo zdaj moral oditi?

10
Uredništvo

Karlu Erjavcu se je še pred dvema tednoma smejalo. Podpirali so ga: najvplivnejši Slovenec, oče drugega najvplivnejšega Slovenca, še dva z 11. in 69. mesta lestvice najvplivnejših sodržavljanov. Podprla ga je tudi Putinova Rusija. A kljub vsej tej podpori je na volitvah zbral borih 4,91 % glasov, več kot pol manj glede na štiri leta poprej.

Potem ko je vplivni in ponovno izvoljeni poslanec DeSUS-a, Franc Jurša, pred dnevi dejal, da je Erjavec v predvolilni kampanji naredil precej napak in bi na njegovem mestu stranki ponudil svoj odstop, je do nedavnega nedotakljivi predsednik upokojencev to sedaj tudi storil.

Običajno dobro obveščeni novinar Bojan Požar na Twitterju ocenjuje, da bo njegov odstop verjetno sprejet. Z njegovim odhodom bi bilo konec neke dobe, najverjetneje pa tudi začetek konca upokojenske stranke kot nepogrešljivega dela slovenskega političnega prostora. 

“Vodstvo je odločilo, da naj zaupnico preverim na izvršnem odboru in svetu stranke,” je danes za STA dejal Erjavec.

Demokratična stranka upokojencev je v parlamentu vse od leta 1996, ko so na volitvah prepričali 46.152 ljudi in pridobili 5 poslanskih sedežev. Na prelomu tisočletja so potrdili 5 mandatov, Leta 2004 pa so pod vodstvom Antona Rousa skoraj izpadli iz parlamenta; dobili so 4,04 odstotka glasov. S 390 glasovi manj bi danes že bili pozabljena politična zgodovina.

A slab rezultat je omogočil vzpon Karla Erjavca, ki se je tik pred tistimi volitvami včlanil v DeSUS (pred tem je bil član SKD, združene SLS+SKD in LDS) ter 2005 postal njen predsednik. Od takrat je z upokojensko stranko, ki ni več zapustila vlade, šlo samo navzgor, do vrhunca pred štirimi leti, ko so prepričali skoraj 90 tisoč ljudi, oziroma 10,18 odstotka glasujočega volilnega telesa.

Med poznavalci slovenske politike je veljal konsenz, da je rezultat stranke DeSUS predvsem posledica politične spretnosti njenega predsednika, Karla Viktorja Erjavca.

V Belgiji rojeni hudomušnež je medtem naredil lepo politično kariero na številnih ministrskih položajih, ki pa praviloma niso odražali interesne sfere DeSUS-a. Najprej je bilo to ministrstvo za obrambo, nato ministrstvo za okolje (ki ga je moral predčasno zapustiti), nato pa dva mandata ministrstvo za zunanje zadeve.

Prav v zunanji politiki je po mnenju poznavalcev Erjavec storil preveč napak in slovensko barko preveč obrnil stran od tradicionalnih zahodnih zavezništev proti vse bolj agresivni Putinovi Rusiji.

O ponujenem odstopu bodo organi stranke odločali predvidoma v petek.

Z zatonom Karla Erjavca tudi zaton DeSUS-a?
Karl Erjavec se bo verjetno res poslovil z vrha DeSUS-a in na njegovo mesto bo prišel kak drugi ambicioznež. A dejstvo ostaja, da je Erjavec to stranko umestil in utrdil na slovenskem političnem zemljevidu.

Morda ga je prav tovrstno zavedanje zavedlo v pretiravanje pri “igranju samega sebe”, kot je pred dnevi izjavil eden izmed komentatorjev. A zaton Karla Erjavca zna pomeniti tudi zaton upokojenske stranke kot svojevrstne anomalije slovenskega političnega prostora.

Statistike kažejo, da njena dolgoletna prisotnost v parlamentu upokojencem ni prinesla kaj posebnega; v vladi pa je bila praviloma zaviralec sprememb – ročna zavora za nujne sistemske reforme, od katerih bi dolgoročno pridobili vsi, tudi upokojenci.

Zato jo bo, če se bo v posterjavčevem obdobju tudi poslovila iz parlamentarnega prostora, le redkokdo pogrešal. Morda bo politični prostor izgubil kanček hudomušnega pridiha, a, kot je lucidno zapisala komentatorka na Twitterju, se je ta že izgubil neznano kam. Karl Erjavec pač zadnja leta ni bi več zabaven, temveč samo še smešen, kot je smešna lestvica 100 najvplivnejših Slovencev, ki ga je umestila na 78. mesto, njegovim podpornikom pa pripisala celo največji vpliv v državi.

Za Karla in DeSUS je to danes zgolj slaba tolažba.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 10

  1. Ker se je postavil na levo stran, je izgubil desne volivce. No Marjan Šarec se dela sredinskega in ljudje so pač nasedli. No najbolj pa bo nasedel Matej Tonin, če bo šel v Šarčevo koalicijo, ker to bo pomenilo SLS – ov scenarij.

    • Tako je Micka. Tudi Šarec bo zelo kratkotrajna zgodba. Če sploh bo. Za Tonina se bo pa zdaj pokazalo, če ima strategijo in pogum stranko peljati na trdnih osnovah.

  2. Tudi Murphy ima svoj poden, hvala Bogu! Anomalija Slovenije v Evropi se sedaj z DeSUSom neha. Upokojenci smo bili tarca zblojenemu kucanizmu. Me zanima, kaj vse bo privrelo na dan…..Da ni delal za nas, upokojence, je bilo vidno z aviona, a vendar je prenekateri upokojenec dobil sladkorno in prebavne motnje ob Erjavcevih bonbonckih, in koncno se jih je prenazrl in poslal Erjavca in DeSUS na smetisce zgodovine. Preko Doba? Hm?!

  3. Micka, strinjam se s teboj. Upam, da bo Tonin toliko pameten, da v PAST ne bo padel, ker iz tega ne bo prišel zmagovalec.
    Če pa bi Toninu uspelo ŠARCA prepričati, da pristopi v DESNO vlado (kar bi bilo tudi za Šareca najbolje), bi se Tonin zapisal kot DRŽAVNIK, ki bi ga na naslednjih volitvah nagradili. Človek ima vedno dve možnosti. Za oba, tako Šarca, kot Tonina, je najboljši “ovinek” v DESNO !

    • Sramotno je že, da v tem članku pišejo o “podpori najvplivnejših Slovencev”, ki pa to nikoli niso bili – Slovenci ampak so samo “najvplivnejši” državljani Slovenije, z jugoslovansko pripadnostjo – tako miselno kot gensko! Kri ni voda!

Komentiraj