Podpora članstvu v NATO med Slovenci še vedno na nivoju referendumske, a znotraj zavezništva pri dnu

Blaž Čermelj
5

Pred vrhom zveze NATO, ki bo potekal v ponedeljek in torek ter se ga med drugim udeležujejo tudi predsednik ZDA Joe Biden ter premier in obrambni minister Slovenije Janez Janša in Matej Tonin, so v zavezništvu objavili rezultate raziskave podpore NATO med državljani držav članic.

Letos je minilo že 18 let, odkar je Slovenija postala članica zveze NATO. Članstvo v tej severnoatlantski organizaciji smo v Sloveniji potrdili s 66 odstotki glasov, za vstop je tako glasovalo 635.864 volilnih upravičencev.

Podpora tej vojaški organizaciji po skoraj dveh desetletjih ostaja podobna. Kot ugotavlja redna javnomnenjska raziskava zavezništva, bi članstvo v tej organizaciji  trenutno podprlo 62 odstotkov Slovencev. Rezultat bi bil tako najverjetneje zelo podoben takratnemu referendumskemu izidu. Vendar pa Slovenijo uvršča med bolj NATO skeptične države. Nižjo podporo med državljani ima zavezništvo namreč le še v Črni gori in na Slovaškem.

Skupna podpora zavezništvu v vseh članicah po ugotovitvah poročila ostaja močna. Podprlo bi ga 71 odstotkov državljanov članic, dvanajst odstotkov pa bi jih bilo proti.

Najvišjo podporo so članstvu z 89-odstotki izrekli v Litvi, tej s 85 odstotki sledi Poljska. Podobna podpora je tudi v Albaniji (83 odstotkov).

Na dnu lestvice so z najnižjo podporo Slovenija in Bolgarija (obe 62 odstotkov), še nižja pa je podpora članstvu v Črni gori (59 odstotkov) in na Slovaškem (51 odstotkov).


Če bi lahko glasovali za ali proti članstvu svoje države v Natu, kako bi glasovali? (Vsi odzivi, tudi neopredeljeni.)
Vir: NATO

Prav tako anketirani zaznavajo izjemen pomen čezatlantskih odnosov med Evropo in Severno Ameriko, te kot pomembne zaznava kar 83 odstotkov vprašanih.

Prav tako se 66 odstotkov vseh vprašanih strinja, da bi morala njihova država braniti tudi druge članice zavezništva. Nasprotno meni zgolj 9 odstotkov vprašanih.

Države so zaradi članstva v NATO varnejše

Eno od ključnih vprašanj zavezništva je sicer, ali so članice zaradi članstva v organizaciji varnejše. Temu pritrjuje 45 odstotkov vprašanih, vendar pa so razlike med članicami velike. Najbolj temu pritrjujejo v Litvi, Estoniji, na Norveškem, na Poljskem in v Romuniji. Najmanj pa so o tem prepričani v Franciji in v Turčiji. Delež tistih, ki menijo da je država zaradi NATO bolj ogrožena, je nizek. Višji od desetih odstotkov je zgolj na Češkem, Slovaškem ter v Bolgariji, Franciji in Turčiji.

Ali menite, da je vaša država zaradi sodelovanja med severnoameriškimi in evropskimi državami Nata varnejša? Vir: NATO (klik za povečavo)

Naj države za obrambo potrošijo več?

Slovenija že dolga leta ostaja država z najnižjimi izdatki za obrambo, ti v preteklih letih niso presegli niti odstotka BDP. Kljub temu pa Slovenci sodeč po anketi ostajamo precej nenavdušeni nad povečevanjem izdatkov za obrambo, saj je delež tistih, ki temu nasprotujejo najvišji prav v Sloveniji, v Latviji in na Slovaškem (33 odstotkov). Da bi se morali izdatki povečati, v Sloveniji meni 23 odstotkov vprašanih, še dodatnih 37 odstotkov pa jih meni, da morajo obrambni izdatki ostati enaki.

Raziskava je sicer potekala med 26. aprilom in 10. majem, kar je neposredno po odločitvi ustavnega sodišča, da referendum o vlaganjih v Slovensko vojsko ni mogoč ter da bo velika investicija vanjo tudi izvedena. Odgovori torej pričajo, da večina Slovencev podpira investicijo in da Levica na referendumu, tudi če bi bil, najbrž ne bi bila uspešna.

Kaj od naštetega najbolje odraža vaš pogled na obrambne izdatke vašega naroda?
Vir: NATO Klik za povečavo

Previdnost do Rusije in Kitajske

Natova analiza javnega mnenja se je med drugim dotaknila tudi nekaterih drugih geostrateških vprašanj, zlasti odnosa do Rusije in Kitajske.

Ob tem se je izkazalo, da je percepcija obeh držav podobna, negativno ju namreč vrednoti 41 odstotkov vprašanih. Pozitiven odnos do Rusije jih izkazuje 18 odstotkov, do Kitajske pa 19 odstotkov. Delež negativnih mnenj o obeh državah se v zadnjem letu  občutno povečuje. Nad vplivom Kitajske je sicer zaskrbljenih kar 67 odstotkov vprašanih, nasprotnega mnenja pa jih je zgolj 13 odstotkov.

5 KOMENTARJI

  1. Uredništvo, a mi prosim razložite, kako ste prišli do sklepa, da “odgovori torej pričajo, da večina Slovencev podpira investicijo in da Levica na referendumu, tudi če bi bil, najbrž ne bi bila uspešna”, če ste en odstavek prej zapisali, da “Slovenci sodeč po anketi ostajamo precej nenavdušeni nad povečevanjem izdatkov za obrambo.”

  2. Tretjina Slovencev je za zmanjševanje vlaganja v obrambo, kar je veliko v primerjavi z drugimi državami članicami.
    A hkrati jih je 37 % za ohranitev obstoječega financiranja, in ker je anketa bila že po sprejetem oz. uzakonjenem novem investicijskem ciklu, lahko sklepamo, se to razume kot obstoječe stanje. Slaba četrtina pa očitno meni, da bi investicije morali še povečati.

  3. “Članstvo v tej severnoatlantski organizaciji smo v Sloveniji potrdili s 66 odstotki glasov, za vstop je tako glasovalo 635.864 volilnih upravičencev….
    … Kot ugotavlja (najnovejša) redna javnomnenjska raziskava zavezništva, bi članstvo v tej organizaciji trenutno podprlo 62 odstotkov Slovencev.”

    Večinska podpora članstvu v evro-atlantskem zavezništvu Nato je po dveh desetletjih vztrajne in sistematične ideološke, politične in medijske proti-propagande v RS pravzaprav presenetljiva ter za občutek varnosti državljanov RS pod razmeroma varnim skupnim “obrambnim dežnikom” zavezništva Nato tudi razmeroma pomirjujoča.

    Je pa vsekakor treznega premisleka vreden isti podatek z drugega zornega kota, da je namreč Slovenija med članicami zavezništva po ponovno izkazani večinski podpori državljanov kljub vsemu na repu med vsemi članicami /”Na dnu lestvice so z najnižjo podporo Slovenija in Bolgarija (obe 62 odstotkov), še nižja pa je podpora članstvu v Črni gori (59 odstotkov) in na Slovaškem (51 odstotkov)”/.

    In temu dokaj cagavemu, mlahavemu, neodgovornemu in neobvezujočemu razmerju državljanov RS do lastne obrambe v okviru skupnega zavezništva, do lastnih in skupnih strateških obrambnih potreb in ciljev, ustreza tudi ves ta čas tudi dejansko nezadostna finančna izkazana podpora države lastni in skupni obrambi. “Slovenija že dolga leta ostaja država z najnižjimi izdatki za obrambo, ti v preteklih letih niso presegli niti odstotka BDP.”

    Zdi se, da odkrito in prikrito proti-natovske politične stranke in t. i. nevladne organizacije civilne družbe agit-propovsko učinkovito obvladujejo večino političnega in medijskega prostora, pri čemer jim še posebej pomaga ne-etična navada oz. poniglavo koristolovska razvada Slovencev in državljanov RS, da skušajo od vsake mednarodne pogodbe, organizacije ali združbe izkoristiti čim več prednosti in ugodnosti, ko pa je potrebno do teh organizacij pošteno in vestno izpolnjevati tudi materialne, finančne in druge obveznosti, pa (ne)hote “pozabljamo”, odlašamo in se izgovarjamo na gospodarsko, zdravstveno, naravovarstveno, finančno … krizo, iščemo in najdemo brezštevilne lažne izgovore v domnevnih eno-stranskih oškodovanjih lastnih koristi in interesov na račun drugih, večjih, močnejših ipd. itd.

    Ko se dandanašnji zadrti in agresivni sovražniki Nata in lastnih obrambnih interesov RS zgražajo nad zavezo dveh odstotkov BDP za lastno obrambo RS, nam nikoli ne povedo, da je bil odstotek za obrambo v časih totalitarne FLRJ/SFRJ in oboroženih sil JLA kot “jeklene pesti ZKJ” tudi do desetkrat višji. Pa ni nihče tega megalomanskega finančnega deleža za obrambo nikoli in nikdar javno problematiziral, kaj šele, da bi kdo kdaj proti “militarizaciji FLRJ/SFRJ javno protestiral. A vsi vemo, kako neslavno je končala ena od najbolje oboroženih in številčnih armad “na Balkanu pa i šire”.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime