Podjetja odhajajo iz Slovenije in kaj lahko ob tem storimo
Širšo okolico Ormoža in Slovenj Gradca sta v tem mesecu šokirali novici, da iz njihovih krajev odhaja več sto, skupaj pa za kar tisoč delovnih mest. Še dodatnih sto delovnih mest iz Slovenije odhaja, ker lastnik trebanjske tovarne Treves v njeni obnovi ne vidi dolgoročne poslovne perspektive. Takšne številke niso majhne niti, če kot merilo gledamo celotno državo, zato so dogodki razumljivo močno odmevali tudi na domačem političnem prizorišču.
K sreči je vzrok za odhode naštetih podjetij reorganizacija koncernov in ne na primer stečaj, zato je časa, da se za zaposlene v teh podjetjih najdejo nova delovna mesta, razmeroma dovolj. Na žalost pa so dogodki razkrili tudi, da v slovenski politiki še vedno deluje precej ljudi, ki o gospodarstvu ne vedo veliko.
Moramo za odhodom teh podjetij žalovati? Če gledamo zgolj kratkoročno, zagotovo da. Če pa iščemo možnosti, da se slovensko gospodarstvo prebije med najbolj uspešne, pa absolutno ne. Takšni odhodi bodo namreč v prihodnjih letih še pogostejši. Slovenija namreč nima nobenih ambicij, da bi s stroški dela konkurirala najugodnejšim državam.
Velike multinacionalke so pri lokacijah, na katerih bodo odpirale in zapirale svoje tovarne, precej brezsrčne. Na mizo dajo tako sociološke kot ekonomske spremenljivke in se na podlagi teh odločijo, ali bodo odprle dodaten obrat ali ne. Pri tem ima čustvena navezanost na okolje le malo vpliva, bistveno bolj jih zanima cena proizvodnje in dostop do delovne sile. Če iz Slovenije pogledamo čez Karavanke ali še malo dlje, se nam hitro zdi, da so slovenske plače, vključno z minimalno, nizke.
A dejstva so nekoliko drugačna. V resnici prav v nobeni evropski državi, ki je kadarkoli imela socialistični režim, minimalna plača ni višja. Prav tako je slovenska minimalna plača višja od tiste na Portugalskem in na Malti. Slednje pa, hočeš nočeš, vpliva tudi na preostala plačna razmerja, zato dvig minimalne plače prej ali slej dvigne tudi vse preostale plače.
Odločitev podjetja Adient, da zaradi takšnih povišanj zapusti Slovenijo, ni presenetljiva. Povsem mirno jo je sprejel tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se je namesto vlaganja energije v brezperspektivno podjetje raje osredotočil na iskanje novih priložnosti.
Drugačnega mnenja so v opoziciji, kjer trdijo, da vlada nima pravega načrta za ohranjanje delovnih mest, zato bodo sklicali nujno sejo odborov Državnega zbora za gospodarstvo in delo. Vendar bodo imeli pri dokazovanju tega velike težave, saj večina podatkov kaže, da je Slovenija v krizi utrpela manjši upad BDP od večine evropskih držav, precej dobro pa izkorišča tudi sredstva v programu SURE, ki je namenjen zaščiti delovnih mest.
Njihovo rogoviljenje zato še najbolj pokaže, zakaj se je Počivalšek v dilemi, ali bolj podpira gospodarski program SDS ali stranke Levica, brez pomislekov odločil za SDS.
Pri tem seveda nobene od obeh omenjenih strank ne obtožujem, da bi Slovence radi videli v revščini. Le pot, po kateri bi nas iz nje rada spravila slovenska levica, je nekoliko idealistična, saj predpostavlja, da višanje stroškov dela podjetjem ne bo predstavljalo večjih težav. (Samo spomnite se, kako je bila pred nekaj meseci ob asistenci sindikalnih central brez vsakršne refleksije zminirana odločitev o preložitvi dviga minimalne plače.)
V večini primerov to morda celo velja, težava pa se pojavi, ko takšen strošek zadene podjetje, ki je že izčrpalo svoje rezerve in doseglo zgornji rob svoje konkurenčnosti. Denimo, da tako kot Adient proizvaja določene avtomobilske dele. To lahko nekaj časa morda počne z izgubo, a za koncern bi bilo takšno poslovanje več tovarn pogubno. Zato je edina logična poteza, da tisto okolje zapusti.
A pravi odziv na to neusmiljeno dejstvo skoraj nikoli ni, da planemo v jok in skušamo podjetje zlepa (s subvencijami) ali zgrda (s stavkami) zadržati v državi, pač pa v tem, da na njegovem mestu damo priložnost nekomu drugemu.
S številnimi podjetji, kot jih imamo sedaj, v Sloveniji namreč nemških, švicarskih ali avstrijskih plač ne more biti. Lahko pa jih ustvarijo kakšna druga, ki v svoje izdelke ne vlagajo zgolj marljivih rok svojih delavcev, pač pa tudi znanje drugega, bolj izobraženega kadra, tako s področja naravoslovja in tehnike, pa tudi humanistike in družboslovja.
K sreči je vzrok za odhode naštetih podjetij reorganizacija koncernov in ne na primer stečaj, zato je časa, da se za zaposlene v teh podjetjih najdejo nova delovna mesta, razmeroma dovolj. Na žalost pa so dogodki razkrili tudi, da v slovenski politiki še vedno deluje precej ljudi, ki o gospodarstvu ne vedo veliko.
Moramo za odhodom teh podjetij žalovati? Če gledamo zgolj kratkoročno, zagotovo da. Če pa iščemo možnosti, da se slovensko gospodarstvo prebije med najbolj uspešne, pa absolutno ne. Takšni odhodi bodo namreč v prihodnjih letih še pogostejši. Slovenija namreč nima nobenih ambicij, da bi s stroški dela konkurirala najugodnejšim državam.
Posnetek komentarja Blaža Čermelja je na voljo na koncu prispevka.
Velike multinacionalke so pri lokacijah, na katerih bodo odpirale in zapirale svoje tovarne, precej brezsrčne. Na mizo dajo tako sociološke kot ekonomske spremenljivke in se na podlagi teh odločijo, ali bodo odprle dodaten obrat ali ne. Pri tem ima čustvena navezanost na okolje le malo vpliva, bistveno bolj jih zanima cena proizvodnje in dostop do delovne sile. Če iz Slovenije pogledamo čez Karavanke ali še malo dlje, se nam hitro zdi, da so slovenske plače, vključno z minimalno, nizke.
A dejstva so nekoliko drugačna. V resnici prav v nobeni evropski državi, ki je kadarkoli imela socialistični režim, minimalna plača ni višja. Prav tako je slovenska minimalna plača višja od tiste na Portugalskem in na Malti. Slednje pa, hočeš nočeš, vpliva tudi na preostala plačna razmerja, zato dvig minimalne plače prej ali slej dvigne tudi vse preostale plače.
Selitve podjetij so nekaj povsem običajnega
Odločitev podjetja Adient, da zaradi takšnih povišanj zapusti Slovenijo, ni presenetljiva. Povsem mirno jo je sprejel tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se je namesto vlaganja energije v brezperspektivno podjetje raje osredotočil na iskanje novih priložnosti.
Drugačnega mnenja so v opoziciji, kjer trdijo, da vlada nima pravega načrta za ohranjanje delovnih mest, zato bodo sklicali nujno sejo odborov Državnega zbora za gospodarstvo in delo. Vendar bodo imeli pri dokazovanju tega velike težave, saj večina podatkov kaže, da je Slovenija v krizi utrpela manjši upad BDP od večine evropskih držav, precej dobro pa izkorišča tudi sredstva v programu SURE, ki je namenjen zaščiti delovnih mest.
Njihovo rogoviljenje zato še najbolj pokaže, zakaj se je Počivalšek v dilemi, ali bolj podpira gospodarski program SDS ali stranke Levica, brez pomislekov odločil za SDS.
Pri tem seveda nobene od obeh omenjenih strank ne obtožujem, da bi Slovence radi videli v revščini. Le pot, po kateri bi nas iz nje rada spravila slovenska levica, je nekoliko idealistična, saj predpostavlja, da višanje stroškov dela podjetjem ne bo predstavljalo večjih težav. (Samo spomnite se, kako je bila pred nekaj meseci ob asistenci sindikalnih central brez vsakršne refleksije zminirana odločitev o preložitvi dviga minimalne plače.)
V večini primerov to morda celo velja, težava pa se pojavi, ko takšen strošek zadene podjetje, ki je že izčrpalo svoje rezerve in doseglo zgornji rob svoje konkurenčnosti. Denimo, da tako kot Adient proizvaja določene avtomobilske dele. To lahko nekaj časa morda počne z izgubo, a za koncern bi bilo takšno poslovanje več tovarn pogubno. Zato je edina logična poteza, da tisto okolje zapusti.
Priložnost bo potrebno dati drugim
A pravi odziv na to neusmiljeno dejstvo skoraj nikoli ni, da planemo v jok in skušamo podjetje zlepa (s subvencijami) ali zgrda (s stavkami) zadržati v državi, pač pa v tem, da na njegovem mestu damo priložnost nekomu drugemu.
S številnimi podjetji, kot jih imamo sedaj, v Sloveniji namreč nemških, švicarskih ali avstrijskih plač ne more biti. Lahko pa jih ustvarijo kakšna druga, ki v svoje izdelke ne vlagajo zgolj marljivih rok svojih delavcev, pač pa tudi znanje drugega, bolj izobraženega kadra, tako s področja naravoslovja in tehnike, pa tudi humanistike in družboslovja.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
28
Predstavitev knjige Materinska knjižica
18:00 - 20:00
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
10 komentarjev
biljan
Čas je, da tudi ljudem iz tim. druge linije omogočijo, da povedo, kaj opažajo v Sloveniji? Moje opažanje: Slovenci, delovni in pošteni! Lari fari. Zdrava kmečka pamet. Fraza brez temelja. Slovenija, od kod lepote tvoje - varianta Slovenija, od kod tatovi tvoji? Vsesplošni pojavi so površnost, nespoštovanje dogovorov, kraja znanja ter neupoštevanje pripomb, reklamacij.
Pa še: zaupamo vsem Bošnjakom, Hrvatom, Šiptarjem, Hrvatom, .., itn, ki skrbno proučujejo našeravnanje že od zaključka 80. let 20. stoletja in nam tu ali zunaj odnašajo vse, kar je mogoče. Srbija pa na vse mogoče načine vabi tuja podjetja k sebi, tudi od nas in si postavlja novo, po Vučiću, uspešno infrastrukturo, gospodarstvo in življenje. Pri nas pa partijski in njim podobni mladci ustvarjajo duhovni nemir , ki ga tujci znajo odlično izkoristiti. Slovenski ustvarjalci in intelektualci s praktičnimi izkušnjami in znanji pa smo izločeni. Z leve in nič manj z desne. Sicer pa smo se v 90-letih na Gea College učili, kaj bodo z nami počeli Caterpilarski tujci. Plenili in odselili tja, kjer še ni uplenjeno. Posledice pa jih prav ni ne zanimajo. Žal smo naivno nasedli na propagirani rek: Razmišljaj globalno, deluj lokalno!
STAJERKA2021
Davki in negotova, nestabilna politična klima.
Kapital je plaha ptica.
Rajko Podgoršek
Na Twitterju sem zasledil zanimiv komentar uporabnika, ki izhaja iz bolj klasično liberalnih vod, ampak po domače rečeno 'ima point'. Oseba trdi, da Slovenija lahko zaradi svoje majhnosti uspe samo kot država nizkih davkov oz. kot davčna oaza. V bistvu je res, da bi na ta način hitreje privabili kapital in podjetja v državo, hitreje spodbudili zaposlovanje ter na ta način hitreje dvignili blaginjo kot pa z državnimi birokrtskimi programi spodbujanja razvoja, od katerih številni ne dosežejo svojih ciljev ampak financirajo samo programe, ki so lepa črka na papirju.
AlojzZ
"Podjetja odhajajo iz Slovenije in kaj lahko ob tem storimo"
Gremo za njimi.
Alojzij Pezdir
Dokler bodo imeli pri nas "a-priorno" premoč pri pogajanjih z vlado delojemalci, organizirani v Levici in SD zvestih "svobodnih" sindikatih, in dokler bo v parlamentu in medijski javnosti najglasnejša in najvplivnejša nazadnjaška ekstremistična Levica, bodo domači in tuji delodajalci, poslovneži, podjetniki, inovatorji ter potencialni vlagatelji kapitala bežali iz Slovenije in iskali poslovne priložnosti drugje.
pozdrav
Zato pa spodbujajmo in razvijajmo domača podjetja, na katera se lahko bolj zanesemo kot na tuja.
Spodbujajmo domoljubje in slovensko samozavest in ustvarjalnost!!!
slovenc sm
Rabimo tudi tuja podjetja. Zaradi konkurenčnosti naših podjetij in ker mi kot majhna država in majhen trg nimamo dovolj podjetniškega potenciala.
helena_3
" Le pot, po kateri bi nas iz nje rada spravila slovenska levica, je nekoliko idealistična,"
z drugimi besedami: Pojma nimajo, kaj je gospodarstvo.
Nimam podatka, da bi kdorkoli od voditeljev KUL kdaj delal v realnem sektorju. Tudi JPD ne. Kot smo brali, tip še svojih osebnih financ ne zna furati.
jozeveli
Helena, ni treba gledati v KUL. Poglejmo najprej v SDS: Janša, Mahnič, Lisec, Jeraj, Gorenak, Zver, .... Žal je čedalje manj izkušenih gospodarstvenikov v politiki. V vseh strankah so ostali le FDV-jevi diplomanti, ki nimajo pojma, kaj je to gospodarstvo. Aja, da ne pozabim, enemu tudi sestrična fura osebne finance. Pa njegova stranka se zadiolžuje pri srbski mafiji.
Franci
Jože, še vedno je dejstvo, da je desnica boljša.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.