Foto: Pixabay

Širšo okolico Ormoža in Slovenj Gradca sta v tem mesecu šokirali novici, da iz njihovih krajev odhaja več sto, skupaj pa za kar tisoč delovnih mest. Še dodatnih sto delovnih mest iz Slovenije odhaja, ker lastnik trebanjske tovarne Treves v njeni obnovi ne vidi dolgoročne poslovne perspektive. Takšne številke niso majhne niti, če kot merilo gledamo celotno državo, zato so dogodki razumljivo močno odmevali tudi na domačem političnem prizorišču.

K sreči je vzrok za odhode naštetih podjetij reorganizacija koncernov in ne na primer stečaj, zato je časa, da se za zaposlene v teh podjetjih najdejo nova delovna mesta, razmeroma dovolj. Na žalost pa so dogodki razkrili tudi, da v slovenski politiki še vedno deluje precej ljudi, ki o gospodarstvu ne vedo veliko.

Moramo za odhodom teh podjetij žalovati? Če gledamo zgolj kratkoročno, zagotovo da. Če pa iščemo možnosti, da se slovensko gospodarstvo prebije med najbolj uspešne, pa absolutno ne. Takšni odhodi bodo namreč v prihodnjih letih še pogostejši. Slovenija namreč nima nobenih ambicij, da bi s stroški dela konkurirala najugodnejšim državam.

Posnetek komentarja Blaža Čermelja je na voljo na koncu prispevka.

Velike multinacionalke so pri lokacijah, na katerih bodo odpirale in zapirale svoje tovarne, precej brezsrčne. Na mizo dajo tako sociološke kot ekonomske spremenljivke in se na podlagi teh odločijo, ali bodo odprle dodaten obrat ali ne. Pri tem ima čustvena navezanost na okolje le malo vpliva, bistveno bolj jih zanima cena proizvodnje in dostop do delovne sile. Če iz Slovenije pogledamo čez Karavanke ali še malo dlje, se nam hitro zdi, da so slovenske plače, vključno z minimalno, nizke.

A dejstva so nekoliko drugačna. V resnici prav v nobeni evropski državi, ki je kadarkoli imela socialistični režim, minimalna plača ni višja. Prav tako je slovenska minimalna plača višja od tiste na Portugalskem in na Malti. Slednje pa, hočeš nočeš, vpliva tudi na preostala plačna razmerja, zato dvig minimalne plače prej ali slej dvigne tudi vse preostale plače.

Selitve podjetij so nekaj povsem običajnega

Odločitev podjetja Adient, da zaradi takšnih povišanj zapusti Slovenijo, ni presenetljiva. Povsem mirno jo je sprejel tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki se je namesto vlaganja energije v brezperspektivno podjetje raje osredotočil na iskanje novih priložnosti.

Drugačnega mnenja so v opoziciji, kjer trdijo, da vlada nima pravega načrta za ohranjanje delovnih mest, zato bodo sklicali nujno sejo odborov Državnega zbora za gospodarstvo in delo. Vendar bodo imeli pri dokazovanju tega velike težave, saj večina podatkov kaže, da je Slovenija v krizi utrpela manjši upad BDP od večine evropskih držav, precej dobro pa izkorišča tudi sredstva v programu SURE, ki je namenjen zaščiti delovnih mest.

Njihovo rogoviljenje zato še najbolj pokaže, zakaj se je Počivalšek v dilemi, ali bolj podpira gospodarski program SDS ali stranke Levica, brez pomislekov odločil za SDS.

Pri tem seveda nobene od obeh omenjenih strank ne obtožujem, da bi Slovence radi videli v revščini. Le pot, po kateri bi nas iz nje rada spravila slovenska levica, je nekoliko idealistična, saj predpostavlja, da višanje stroškov dela podjetjem ne bo predstavljalo večjih težav. (Samo spomnite se, kako je bila pred nekaj meseci ob asistenci sindikalnih central brez vsakršne refleksije zminirana odločitev o preložitvi dviga minimalne plače.)

V večini primerov to morda celo velja, težava pa se pojavi, ko takšen strošek zadene podjetje, ki je že izčrpalo svoje rezerve in doseglo zgornji rob svoje konkurenčnosti. Denimo, da tako kot Adient proizvaja določene avtomobilske dele. To lahko nekaj časa morda počne z izgubo, a za koncern bi bilo takšno poslovanje več tovarn pogubno. Zato je edina logična poteza, da tisto okolje zapusti.

Priložnost bo potrebno dati drugim

A pravi odziv na to neusmiljeno dejstvo skoraj nikoli ni, da planemo v jok in skušamo podjetje zlepa (s subvencijami) ali zgrda (s stavkami) zadržati v državi, pač pa v tem, da na njegovem mestu damo priložnost nekomu drugemu.

S številnimi podjetji, kot jih imamo sedaj, v Sloveniji namreč nemških, švicarskih ali avstrijskih plač ne more biti. Lahko pa jih ustvarijo kakšna druga, ki v svoje izdelke ne vlagajo zgolj marljivih rok svojih delavcev, pač pa tudi znanje drugega, bolj izobraženega kadra, tako s področja naravoslovja in tehnike, pa tudi humanistike in družboslovja.

29 KOMENTARJI

  1. Znižati davke. Predvsem pa podpreti nastajanje obrti in malih podjetnikov domačih ljudi, da mladi ne bodo bežali ven in se bodo tudi tukaj razširili svojo dejavnost, ki so jo uspostavili v tujini z dobro prakso in kapitalom.
    Če bo šla EU v socializem…, bo domovina še kdaj privlačna, vendar le, če bomo imeli pametne politike, ne vrnitev v totalitarizem, ki ga sanja kučanov klan!

    • In potem bodo podjetja prihajala in delovna mesta z visoko plačo tudi? Predlagam, da prebereš program Levice in sorodnih strank, pa ti bo hitro jasno, da nam sledi nazadovanje. Tako da v tem primeru je vsekakor boljše, da JJ ostane, kjer spada – na mestu šefa vlade. Lahko potrdimo s številkami.

  2. ” Le pot, po kateri bi nas iz nje rada spravila slovenska levica, je nekoliko idealistična,”

    z drugimi besedami: Pojma nimajo, kaj je gospodarstvo.
    Nimam podatka, da bi kdorkoli od voditeljev KUL kdaj delal v realnem sektorju. Tudi JPD ne. Kot smo brali, tip še svojih osebnih financ ne zna furati.

    • Helena, ni treba gledati v KUL. Poglejmo najprej v SDS: Janša, Mahnič, Lisec, Jeraj, Gorenak, Zver, …. Žal je čedalje manj izkušenih gospodarstvenikov v politiki. V vseh strankah so ostali le FDV-jevi diplomanti, ki nimajo pojma, kaj je to gospodarstvo. Aja, da ne pozabim, enemu tudi sestrična fura osebne finance. Pa njegova stranka se zadiolžuje pri srbski mafiji.

  3. Zato pa spodbujajmo in razvijajmo domača podjetja, na katera se lahko bolj zanesemo kot na tuja.

    Spodbujajmo domoljubje in slovensko samozavest in ustvarjalnost!!!

  4. Dokler bodo imeli pri nas “a-priorno” premoč pri pogajanjih z vlado delojemalci, organizirani v Levici in SD zvestih “svobodnih” sindikatih, in dokler bo v parlamentu in medijski javnosti najglasnejša in najvplivnejša nazadnjaška ekstremistična Levica, bodo domači in tuji delodajalci, poslovneži, podjetniki, inovatorji ter potencialni vlagatelji kapitala bežali iz Slovenije in iskali poslovne priložnosti drugje.

  5. Miran pravilno ste začeli temo. Strokovno se temu reče država z desno sredinsko gospodarsko strategijo pospešeno razvija ekonomske institucije, ki podpirajo svobodno podjetniško pobudo.
    Ukrepi, ki so na voljo:
    1. Debirokratizacija, preverba in zmanjšanje regulative, ki je sama sebi namen, a močno ovira razvoj podjetništva in dviguje primerljive stroške poslovanja.
    2. Decentralizacija omogoči nastanek regionalnih ekonomskih institucij in tekmovalnost, posamezne pokrajine so bolj napredene in podjetništvu naklonjene zato jim glede dobrih praks sledijo tudi druge.
    3. Politika privabljanja domačih in tujih investitorjev z subvencijami, brezplačno komunalno opremljeno zemljišče če investitor zagotovi ustrezno število tehnološko zahtevnih in donosnih delovnih mest.
    4. Subvencioniranje kreditov za razvoj podjetništva in daljši moratoriji in odplačilne dobe za kredite.
    5. Davčne olajšave za neposredne investicije, ki pomenijo odpiranje novih delovnih mest.
    6. Ustanavljanje prostih ekonomskih con v najbolj nerazvitih regijah z velikim številom brezposelnih
    7.Zagotavljanje ustreznih obrtnih, poslovnih in industrijskih con z skupnimi logističnimi in infrastrukturnimi vozlišči.
    8. Podporne institucije omogočajo odprto gospodarsko tekmovanje med različnimi lastniškimi oblikami, državno, zasebno, kolektivno-kooperative in delavsko delničarstvo
    9. Podpora in davčne olajšave za ustanavljanje proizvodnih kooperativ. V tujini so to najuspešnejše in ekonomsko trdožive gospodarske oblike. Medtem ko je pri drugih oblikah glavni motiv dobiček je pri kooperativah glavni motiv delovno mesto, na ta način se ohranjajo zaposlitve zlasti na podeželju s čimer se ohranja nataliteta in kulturna krajina.
    In še bi lahko naštevali treba je le imeti znanje in predvsem voljo -razumevanje politike, da uspešna socialna država oz. država blaginje temelji na močnem gospodarstvu.

  6. Zanimivo, kako so desničarji s tipično katoliško žlehtnobo metali polena pod noge Cerarju, ko je v Slovenijo pripeljal dve pomembnbi investiciji: Yaskawo in Magno. Sedaj, pod vodstvom najbolj genialnega stratega vseh časov, ko podjetja serijsko zapirajo proizvodnje, pa so glavo potisnili globoko v WC školje in se delajo, da Janez nima nič s tem.

    • Neverjetno, kako nekateri delajo povezave in zaključke tam kjer jih ni. Magno je drugače pripeljal Počivalšek. Cerar s tem ni imel nič. Enako velja za Yaskawo. je pa tudi Magna odpuščala, če si pozabil tako da boš moral kaj drugega spesniti za naslednji komentar.
      Pa še nekaj. Yaskawa je strateška naložba, odvisna od nekaterih drugih dejavnikov. Ogromno pa je takih, ki pridejo zaradi dobrega poslovnega okolja, ki je boljše kot v drugih državah. Torej zdaj je čas, ko nekatere panoge dosegajo slabšo prodajo. Posledično se odločajo za zmanjšanje kapacitete in takrat je pa ključna informacija, katere lokacije so za lastnika najbolj profitabilne.

  7. Vsaj do sprejetja ključnih gospodarskih zakonov mora ostati ta vlada, sicer smo zopet na vračanju nazaj in četudi pride naslednja gospodarna vlada, bo zopet popravila do tukaj in bo zopet zmanjkalo časa za naprej in tranzicija bo pogubno futrala le tajkune in krepila izčrpavanje, mladi pa bodo bežali ven, tukaj pa bo kmalu leglo za treniranje terorizma raznih vrst.

    • Peter, dajte mi povedat, na kakšen način levica generira delovna mesta oziroma drugače. Očitno po vaše leve vlade generirajo več delovnih mest kot desne. Me zanimajo razlogi.

  8. Helena se strinjam žal podjetniki zlasti mali garajo od jutra do večera tako da niti ne opazijo kaj se dogaja s poslovnim okoljem , kaj šele da bi se politično udejstvovali in zahtevali od politike vzpostavitev ekonomskih institucij in poslovnega okolja za normalno delo.
    Kdor pa še nikoli ni bil odvisen od rezultatov lastnega dela na trgu, ne more in ne bo nikoli razumel gospodarstva.
    Žal ima tudi sistem upravljanja države tako nastavljen, da politike zanima samo delitev ne pa tudi ustvarjanje.

  9. Na Twitterju sem zasledil zanimiv komentar uporabnika, ki izhaja iz bolj klasično liberalnih vod, ampak po domače rečeno ‘ima point’. Oseba trdi, da Slovenija lahko zaradi svoje majhnosti uspe samo kot država nizkih davkov oz. kot davčna oaza. V bistvu je res, da bi na ta način hitreje privabili kapital in podjetja v državo, hitreje spodbudili zaposlovanje ter na ta način hitreje dvignili blaginjo kot pa z državnimi birokrtskimi programi spodbujanja razvoja, od katerih številni ne dosežejo svojih ciljev ampak financirajo samo programe, ki so lepa črka na papirju.

  10. Rokc res je majhne drzave pac ne morejo igrati na karte velikih. Si nisem upal napisati kar bi bilo prevc revolucionarno za preprosto Slovensko pamet. Slovenija mora takoj izstopiti iz EU in razglasiti peosto ekonomsko cono z minimalnimi davki, vsa podjetja ki zelijo delati z EU bodo Slovenijo izbrale kot vstopno platformo in pri nas registrirala podjetja. Prilivi v davcno blagajno se bodo prav zaradi nizkih davkov in povecanega davcnega zajema podeseterili. Slovenija mora prepisati rekonstriurati ustavo po modelu LIchenstaina. Tuja podjetja v Sloveniji morajo obvezno imeti direktorja, prokurista in racunovodjo s Slovenskim drzavljanstvom. V Lichenstainu je npr. zaradi nizkih davkov registriralo svoja podjetja toliko tujih podjetij, da je zmanjkalo drzavljanov, ki jih je samo 30.000 registriranih podjetij pa je preko 500.000 tisoc. Drzavi ni preostalo drugega kot da je znizala zahtevano izobrazbo za direktorje, prokuriste in racunovodje, saj na enega drzavljana pride povprecno 8 vodilnih delovnih mest v podjetjih. Ce torej samo posodis ime 8 podjetjem po 1000 EUR na mesec imas zasluzek 8000 EUR na mesec in to brez dela nekaj posobnega imajo Arabski wmirati, kjer lahko tujex ustanovi podjetje le pod imenom drzavljna UAE. Kje je torej problem zagnali bomo krik, to ni moralno, ni posteno in ni eticno. A to da naso neumnost izkorisca velekepital pa je eticno ? Ali imamo Slovenci politika z jaj….., ki bi to sploh predlagal kaj sele izpeljal. Kljub temu, da bi imeli podporo vseh treh velesil , ki bi nas izkoristili kot vstopno platformo to je ZDA, Rusije in Kitajske. EU bi se pred njimi namrec pokakala, ce bi se aplicirali Svicarski decentraliziran sistem finacnega upravljnja bi se pokakcali se Hrvati, Italijani in Avstrijci. Prikljcitev Sloveniji bi same zahtevale Furlania Julijska Krajina, Koroska in Istra zelo verjetno patudi kajkavske zupanije. Manjkajo nam torej le jaj……..

    • Peter – glede tvoje ideje: to lahko brez težav furamo znotraj EU-ja, zgledujmo se po Irski ter Nizozemski. Irska ima Google center, Nizozemska številn sedeže mednarodnih korporacij. Ampak trenutno nimamo takšne stranke na političnem prostoru, zadnja je bila Državljanska lista, pa še tam je bil le določen del za to usmeritev (Šušteršič, Štih, Boscarol, Pavlišič). V teh negotovih časih ko se povečuje socialni populizem (ne samo na levi, temveč tudi na desni!), bo vsaka država, ki bo uspela ohraniti del(ček) ekonomskega liberalizma v svojem razvoju, čez desetletje zmagovalka.
      Peter – Nasplošno si želim, da bi bili davki večji del predvolilnih debat. Sploh ker so me leve vlade kot davkoplačevalca že tolikokrat potunkale in ‘nabile’ in mi jemljejo iz denarnice na vseh področjih (sem že imel tu ‘rant’ o Šarčevih ”genialnih” obdavčitvah kapitalskih dobičkov pri delnicah…).
      Peter – Slovenec glede financ in ekonomije ni razgledan, zato mu je potrebno zelo plastično razložiti, koliko kje pridobi in koliko kje izgubi. Fino bi bilo, če bi bil to del predvolilnih debat…

  11. Rokc danes se strinjam, da nimamo take stranke. Je pa volilni program NSI vsaj nakazoval razumevanje osnovnega problema blaginje in neko vrsto finančne pimenosti glede fiskalne politike. Večkrat omenjaš DL žal moram priznati, da programa DL nisem dovolj naštudiral , sem se samo deloma pozanimal in mi je deloval preveč neoliberalno. Sem sicer v osnovi liberalec a z leti pridobivam na konzervativnosti. Že leta nazaj, ko je bila LDS na vrhuncu in so me snubili sem jim dejal: da je čista liberalna doktrinaci problematična ker nima korenin, brez teh pa nobeno drevo ne more zrasti. Verjetno sem med delom v Švici ki ima, (da bi lahko razumeli, kako smo mi glede vprašanja kaj je demokracija zaplankani), kar 6 strank, ki imajo v imenu liberalna stranka, med njimi imajo celo liberalno konzervativno stranko, ugotovil kaj vse je sredinsko in liberalno.
    Pri nas bi dejali, da je to smešno saj konservativno in liberalno pa ja ne gre skupaj .
    Pa gre, ta stranka ima v programo vse tipično liberalne elemente, ohranja pa žlahtno konzervativnost v smislu:
    – na področju pogojev gosapodarstva so povsem konzervativni in sprejemajo samo modele, ki so finančno vzdržni, merilo uspeha je dobiček in nič drugega.
    – na področju javnega in sociale pa dejansko zagovarjajo neke vrste samupravljanje, kar v bistvu demokracija skozi civilno iniciativo in referendum tudi je, samo da ima pri nas negativno konotacijo.
    Načela te stranke so:
    – ne spreminjaj, kar dobro deluje, ( v Švici večina ekonomskih in družbenih institucij odlično deluje in to že več kot 200 let brez kakšnih korenitih reformnih posegov od zunaj)
    Pri tem pride do izraza kvaliteta decentraliziranih modelov. Institucije ne delujejo po neki enotni obvezni formuli, temveč se lotevajo reševanja precej decentralizirano torej različno predvsem glede na dejanske konkretne probleme največkrat celo lokalne skupnosti.
    Že preučevanje razultatov pomaga, da se ti modeli samopopravljajo s spoznanji in rešitvami ki so se pokazale dobre.
    – pri vsakem liberelnem ekonomskem modelu je traba paziti, da so rešitve ekonomsko upravičene vendar tudi v korist večine ljudi in ne zgolj 2% elit,
    – podpirajo tekmovanje različnih modelov lastnine od delavskega delničarstva do kooperativ , ki imajo izrazito samoupravne elemente ( od socialistične teorije, se razlikujejo v tem , da dejansko delujejo , ker so vezani na znano lastništvo in ne na torije o splošnem ljudskem , družbenem ali celo državnem lastništvu)
    -odprtost do vseh idej, ideoligij in religij a prednost imajo ideje in ideologije, ki dejansko delujejo v korist veline ljudi,
    – odprtost do vseh religij pa ni abslutna, obvezen davek se plačuje le za katoliško in protestantsko cerkev (odvidno od prevladujoče vere v kantonu) , obrazložitev ti dve religiji sta element kuture in tradicije Švice. In dejansko sta obe cerkvi po letu 1700 v vsej zgodovini delovali združevalno, proti razkolom , tudi na verski poslagi in v korist ljudi.
    In od takrat Švica ni bila več v nobeni vojni .

  12. Čas je, da tudi ljudem iz tim. druge linije omogočijo, da povedo, kaj opažajo v Sloveniji? Moje opažanje: Slovenci, delovni in pošteni! Lari fari. Zdrava kmečka pamet. Fraza brez temelja. Slovenija, od kod lepote tvoje – varianta Slovenija, od kod tatovi tvoji? Vsesplošni pojavi so površnost, nespoštovanje dogovorov, kraja znanja ter neupoštevanje pripomb, reklamacij.
    Pa še: zaupamo vsem Bošnjakom, Hrvatom, Šiptarjem, Hrvatom, .., itn, ki skrbno proučujejo našeravnanje že od zaključka 80. let 20. stoletja in nam tu ali zunaj odnašajo vse, kar je mogoče. Srbija pa na vse mogoče načine vabi tuja podjetja k sebi, tudi od nas in si postavlja novo, po Vučiću, uspešno infrastrukturo, gospodarstvo in življenje. Pri nas pa partijski in njim podobni mladci ustvarjajo duhovni nemir , ki ga tujci znajo odlično izkoristiti. Slovenski ustvarjalci in intelektualci s praktičnimi izkušnjami in znanji pa smo izločeni. Z leve in nič manj z desne. Sicer pa smo se v 90-letih na Gea College učili, kaj bodo z nami počeli Caterpilarski tujci. Plenili in odselili tja, kjer še ni uplenjeno. Posledice pa jih prav ni ne zanimajo. Žal smo naivno nasedli na propagirani rek: Razmišljaj globalno, deluj lokalno!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime