Podivjani psi levice proti steklim psom desnice (in kaj mi njim moremo brez Marka Crnkoviča)

POSLUŠAJ ČLANEK
S komentarjem Boj proti sovražnemu govoru je ideološko-politični blef leta sem nameraval zaokrožiti sklop člankov o tematiki, ki je minulo leto silila v ospredje javne razprave in bo kot kaže status pomembne (ne nujno najpomembnejše) teme ohranila vsaj še letos.

Menim namreč, da sem iz različnih zornih kotov in na dovolj nazornih primerih utemeljil vidik, ki v tem diskurzu ostaja kar preveč potisnjen na stran in mu vseskozi grozi, da v tehtnem delu razpravnega spektra ostane povsem spregledan. To je nevarnost zlorabe sicer legitimnega boja proti sovražnemu govoru za obračun z ideološkimi in političnimi nasprotniki (tudi s »kar normalnimi«) na polju svobode javne besede. Tovrstne nevarnosti si nisem kar izmislil, ampak so njeni simptomi v Zahodnem svetu in Sloveniji zadnja leta vse bolj očitni.

Da je bilo zaenkrat napisanega dovolj, sem mislil vse dokler za izhodišče nadaljevanja svoje razprave o steklih psih desnice mojega pisanja ni zajahal skoraj že pozabljeni retro kolumnist, ki pa ga je treba spoštovati kot nekoč prvo pero slovenske žurnalistične smetane. In z Markom Crnkovičem je navsezadnje vredno polemizirati tudi/predvsem zato, ker je še kar pameten avtor ali celo normalen.

V pamet pisca teh vrstic urednik Fokuspokusa sicer ni povsem prepričan; najbrž zato, ker se sprašuje, kako lahko nekdo trezne presoje z »virom zla« opravi »samo mimogrede,«  zgolj z omembo »Brščiča, Savičevega izrazoslovnega dvojčka z nasprotne strani«. Približno tako mimogrede torej kot on zamahne z roko nad bistvenim sporočilom članka, ki ga sicer uporabi za izstrelišče apelov desnim razbojnikom.

Tovrstnih pomislekov Crnkoviču ne gre zameriti. Najprej zato, ker komplimenti tipa »še kar normalen ali celo pameten« staremu nergaču uidejo kvečjemu za božič ali novo leto. In navsezadnje, ker ima, kot večinoma v svoji razgibani kolumnistični karieri, tudi tokrat najbrž prav.

Nespametno pameten?


Z večine vidikov, ki mi zdajle padejo na pamet (osebnega, kariernega, kateregakoli …), se namreč moja zavzeta drža okrog vprašanja sovražnega govora zdi prej nespametna kot pametna. Jasno, nespametno je loviti ravnotežje po ostrem rezilu komaj še sprejemljivega in na videz (čeprav v resnici ne!) braniti neubranljivo. Na videz braniti vulgaren in žaljiv primitivizem, ki brizga iz kanalov desno od desnice, kakršno še lahko razumemo kot dostojno, normalno. Edino pametno bi bilo še bolj pametno pritegniti črednemu zgražanju nad razraščajočo se rak rano sovražnosti, ki, če je ne ustavimo sedaj, baje vodi v fašizem in je zato »najurgentnejša družbena dolžnost vsakega poštenega in prisebnega medijskega intelektualca, da ta masaker zaustavi in prepreči,« kot dramatično in družbeno odgovorno zapiše Crni.

In ker vsi pametni mnenjski voditelji, ki ta čas dajo kaj nase, počnejo prav to: zgražajoče obsojajo primitivizme »krdela napol anonimnih fanatikov na Twitterju«, ki so svoj trenutek dočakali v »osrednjem glasilu uboge opozicije,« tovrstnih pametnjakovičev zmanjka, da bi se na primer oglasili ob bizarnosti leta, ko javno podjetje veselim kristjančkom odstrani plakat, ker so nanj napisali »radi imamo življenje« in so s tem mislili otroke in ne bolj sprejemljivih prašičev ali piščancev.

Kaj če bi Savič Crnkoviča poslal v ku***?


Zaplet med LPP in »pro-life zateženci« (kakor jih vidi Crnkovič) pa je v resnici mnogo manj nedolžna mimobežnica, kot se zdi na prvi pogled. Je namreč najbolj plastičen dokaz do zdaj, da pregon sovražnega govora v praksi povzroča anomalije z ravno nasprotnim učinkom: sproža pregon in diskriminacijo tistih, ki svet vidijo mimo mavričnih očal medijsko in družbeno prevladujoče levoliberalne ideologije.

Bi Marko Crnkovič tovrstno diskriminacijo zaznal kot družbeno relevanten problem, vreden obravnave »vsakega poštenega in prisebnega medijskega intelektualca«, če bi mu bili ti »pro-life zateženci« po nazorih bližje in kanček bolj simpatični? Bi potem ugotovil, da »človek, ki (pravo)vernim reče pičke klerotalibanske« ni le »malovreden primitivec, ki zmerja zgolj tiste najbolj popadljive, samo modele tipa Primc«, temveč morebiti tudi nevaren hujskač, ki se od raznih Brščičev razlikuje le po abnormalnem vplivu, segajočem vse do predsednika vlade Republike Slovenije?

Bi do spoznanja prišel le tako, da, ker si drzne polemizirati z Žigo Turkom, Savič opsuje tudi njega, kot je to storil s Socialnimi demokrati, ker so si Turka drznili povabiti na razpravo o sovražnem govoru?!? Bi mu moral Savič stornirati kakšnega oglaševalca z njegovega Fokuspokusa?!?

To so tematike iz zavetrja prevladujoče javne razprave o sovražnem govoru, ki prav tako zahtevajo pozornost »poštenih in prisebnih medijskih intelektualcev« ali celo potrebujejo institucionalno pomoč države, kakršne si za ustavitev steklih psov desnice želi Crnkovič.

Ne pa da komentatorji njegovega kova brzdanje podivjanih psov levice, ki bi v objestnem lovu na osrednji plen čekane zasadili še v vse ostalo kar leze in gre izven njihovega tropa, prepuščajo sicer vse bolj uveljavljenemu, a v materialnem smislu še vedno žepnemu mediju, ki v tej hajki neomajno stoji na poslanstvu razkrivanja tistega, o čemer veliki, namerno ali ne, molčijo.

"Majhni psi v istih kočah grizejo le majhne kosti  ..."

https://www.youtube.com/watch?v=fpuYbB4DfxM

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30