Pod kakšnimi pogoji se bo upokojila študentka Anja in kakšna bo njena pokojnina

Uredništvo
2

Včeraj se je s predstavitvijo bele knjige o pokojninah začela razprava o prihodnosti pokojninskega sistema in s tem tudi prihodnosti generacije, ki ta čas vstopa na trg dela v Sloveniji. 

Za lažjo ponazoritev, kaj predlogi bele knjige o upokojevanju prinašajo generacijam mladih, smo jih prenesli v prakso: Anja je danes študentka tik pred diplomo, stara 20 let.

Kdaj in pod kakšnimi pogoji se bo upokojila, če bodo predlogi iz bele knjige sprejeti in bi veljali do konca njene delovne dobe?

Anja se bo najverjetneje lahko upokojila leta 2063, ko bo stara 67. let. Lahko bi se tudi po 40 letih delovne dobe,  a na trg dela stopa prepozno, da bi 40 let odslužila pred to starostjo, prav tako se predčasno, ne glede na okoliščine, ne bo mogla upokojiti.

Obenem bo morala imeti vsaj 15 let zavarovalne dobe (leta vključenosti v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obdobja, za katera so bili plačani prispevki).

Če si bo ustvarila družino, skrbi za otroke ne bo mogla uveljavljati za zniževanje zakonsko določene starosti ob upokojitvi.

Po mnenju NSi je takšen ukrep zelo krivičen do staršev, predvsem žensk, ki velik del svojega aktivnega življenja posvetijo skrbi za otroke. Z neupoštevanjem njihovega prispevka skozi materinstvo k vzdržnosti pokojninske blagajne bi bile ženske – matere oziroma družine po njihovem mnenju diskriminirane.

Pokojninsko osnovo bo država izračunala iz 34 zaporednih najugodnejših let. Če bi se Anja zaposlila pri 25 letih, bi država pokojninsko osnovo izračunala iz 81% njene delovne dobe.

Če bi Anja v teh letih prejemala povprečno slovensko neto plačo, kot znaša  januarja 2016 (1016 evrov) bi po upokojitvi prejemala 55% svoje plače, to je 558,8 evrov mesečne pokojnine, če bi bila cena življenjskih potrebščin enaka kot danes.

Če bi država reformo sprejela v prihodnjih 20 letih, kar se bo najverjetneje zgodilo, se bo njena pokojnina usklajevala z rastjo cen življenjskih stroškov.  Usklajevanje bi potekalo s pomočjo točkovanja, ki bi merilo razmerje med dohodki posameznika v obdobju vplačevanja prispevkov in povprečnim dohodkom širšega gospodarstva.

Kaj predlogi iz bele knjige o upokojevanju pomenijo za Slovenijo?

Predlog demografski problem rešuje predvsem z dvigom upokojitvene starosti za dve leti po prvi predlagani različici. To pomeni, da bi morala Anja delati dve leti dlje, njena življenjska doba pa bo v povprečju podaljša za 6 let.

Ob tem vlada pozablja na vprašanje zaposlovanja.

SURS: Stopnja delovne aktivnosti med prebivalci v starosti 55–64 let, EU-27, 2012
SURS: Stopnja delovne aktivnosti med prebivalci
v starosti 55–64 let, EU-27, 2012

Do 67. leta bo morala Anja delati, o tem kdo in kako jo bo glede na slabe zaposlitvene statistike zaposlil, ni znano. Že sedaj namreč je po podatkih SURSa stopnja delovne aktivnosti med prebivalci v starosti 55–64 let v Sloveniji najnižja med državami članicami EU.

Koliko davkoplačevalce stanejo pokojnine danes in v prihodnje?

3Število starejših se bo glede na delovno sposobne do leta 2060 več kot podvojilo. Projekcije izdatkov, povezanih s staranjem, za obdobje do leta 2060 kažejo, da bi se ob osnovnem scenariju izdatki za staranje v Sloveniji povečali iz sedanjih 24,7 % na 31,5 % BDP, izdatki za pokojne pa iz 11,8 % na 15,3% BDP, kar je največ med vsemi državami EU-28. Trenutno je Slovenija po višini izdatkov za pokojnine v razmerju do BDP na 7. mestu med državami EU.

Poleg tega se zmanjšuje število vplačnikov v 4pokojninsko blagajno, kar pomeni, da bo v času Anjine upokojitve v pokojninsko blagajno vplačevalo približno pol manj zaposlenih, kot vanjo vplačuje danes.

Leta 2013 je na enega upokojenca v pokojninsko blagajno vplačevalo 1,38 delovno aktivnih, leta 2060 naj bi število upokojencev preseglo število delovno aktivnih, tako da bi na upokojenca prišlo le še 0,92 zavarovanca.

Če smo leta 2013 s prispevki pokrivali 76,9 % pokojnin, jih bi naj leta 2060 le še 59,4 %. Razliko seveda pokrije proračun. Leta 2015 je bilo za pokojnine iz proračuna namenjeno 1,58 milijarde evrov oziroma 16 odstotkov vseh proračunskih odhodkov.

Po stopnji delovne aktivnosti med prebivalci v starosti 55-64 let je Slovenija že danes zadnja med EU-28 (zgornji graf).

Tako lepo ne bo več nobeni generaciji upokojencev
Čeprav upokojenci pogosto jadikujejo nad svojim življenjskim standardom (nekateri tudi upravičeno), pa jim v povprečju gre vseeno bolje, kot bo postlano njihovim otrokom in vnukom.

V Sloveniji je povprečna upokojitvena starost med najnižjimi v Evropi (59,9 let, evropsko povprečje 61,4 leta), razmerje med tistimi, ki prispevajo sredstva za pokojnine in upokojenci pa imamo celo najnižjo v EU. Slovenski moški v pokoju preživijo v povprečju 13 let, ženske pa 23 let.

Vse to financirajo delovno aktivni mladi, ki se vse bolj zavedajo, da bodo za varno starost morali poskrbeti sami. Državi pri tem ne zaupajo, zato niso pripravljeni za pokojninsko blagajno prispevati več, kot je nujno potrebno.

Tudi to je eden izmed razlogov za priljubljenost prekarnega dela in s.p. statusa med mladimi. Posledično se solidarnostni pokojninski sistem sesuva in gre za pokojnine vse več denarja neposredno iz proračuna.

Po zgornjem obračunu bi imela Anja pokojnino v višini 55 % plače v najboljših zaporednih 34 letih , a glede na trende bi tudi ukrepi iz bele knjige zadostovali morda za nekaj let. Anja bi tako do upokojitve lahko doživela še vsaj dve, če ne tri pokojninske reforme, po katerih bi se znalo zgoditi, da bo delala tudi 45 let ali do svojega 70 leta in čez.

Ne glede na pričakovan dvig povprečne starosti prebivalstva je težko verjeti, da bi zaslužena leta v “penziji” lahko uživala pod tako ugodnimi pogoji, kot njena stara mama. Če seveda za svojo starost v najboljših delovnih letih ne bo, brez zanašanja na državo, poskrbela sama.

2 KOMENTARJI

  1. “Državi pri tem ne zaupajo, zato niso pripravljeni za pokojninsko blagajno prispevati več, kot je nujno potrebno.
    Tudi to je eden izmed razlogov za priljubljenost prekarnega dela in s.p. statusa med mladimi.”

    To pa ne bo povsem držalo…mladi v Sloveniji niso glavni kreatorji trga dela, pač pa srednja generacija in na žalost s svojim škodljivim vmešavanjem – politika.

  2. CITAT “Tako lepo ne bo več nobeni generaciji upokojencev”… ,
    se popolnoma strinjam, vendar je pomembno dodati osnovno informacijo, da to velja za upokojence, ki so se upokojevali mladi in pred letom 2005. Po reformi leta 2005 so se s kradljivimi količniki in z odmerkom iz zadnjih 18 najugodnejših let, ob enakem vložku v pokojninsko blagajno, pokojnine že skrčile za celotno tretjino.
    Žalostna realna slika. Mladi danes vsaj vedo, da ne bo pokojnin, nas upokojence po letu 2005 pa so nepripravljene na drastične spremembe, okradli čez noč. Po osmih letih padanja pokojnin, ob polni vplačani dobi 37 – 40 let, bo vsota 2/3 le teh kmalu dosegla raven socialne podpore. Želimo si dela v pozno starost, vendar ga ni, če pa je, sledijo očitki, da delo odžiramo mladim.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime