Poceni letalska potovanja: smo se jim v korist varstva okolja pripravljeni odpovedati?

Jernej Kurinčič
5
Tako zgleda dnevni letalski promet nad Evropo.

V “razvitem svetu” je polet z letalom za večino nekaj običajnega. Starejše generacije je morda letenja še malce strah, mlajšim pa ni nič takšnega tudi samo za en dan poleteti v London ali Pariz – svoje k temu prispevajo tudi nizkocenovni ponudniki. Kava na letališču zna biti dražja od cene letalske karte. A ni edina cena, ki jo plačamo tista v denarnici – precej dražje stane ta (kar recimo ji) razvada naše okolje. In to v času, ko se na mnogih drugih področjih sistematično trudimo za naravi prijazno bivanje.

Kdor je že sedel v velikem “trebuhu” letala in poslušal hrumenje ob vzletu ali pa tudi samo stal ob letališču in vonjal z izpuhi nasičen zrak, ve, da letala onesnažujejo. Bele črte, ki jih za seboj puščajo reaktivci, tudi niso samo okrasek neba. Boeing 747, “Jumbo jet”, porabi vsako sekundo rednega leta na višini približno 4 litre goriva, oziroma 12 litrov na kilometer. A če to delimo s številom potnikov v njem to pravzaprav nanese zelo malo! Je torej letalo ekološko vozilo prihodnosti? To bi lahko sklepali le s površnim branjem in razmišljanjem.

Navedeni podatek velja, kot je zapisano, za višinski let. Letalo pa mora do tja priti. In ravno vzlet je tisti, kjer se številke dramatično spremenijo – pri krajših letih lahko količina goriva, ki ga letalo porabi za vzletanje, nanese do tretjine celotne porabe. In letalo sploh ne prihrani toliko goriva pri pristajanju kot ga več porabi pri vzletanju.

Tako so na prvi pogled še najbolj ekološki daljši leti. A seveda samo statistično. Pri letu čez Atlantik je povprečna poraba že lahko manjša, ampak vsega skupaj pa nanese, porabe in onesnaževanja, krepko več. Ocenjujejo, da bo do l. 2050 letalski promet znašal pet ali celo petnajst odstotkov vsega podnebnega onesnaževanja.

Ocenjujejo, da bo do l. 2050 letalski promet znašal pet ali celo petnajst odstotkov vsega podnebnega onesnaževanja.

Onesnažujejo manj, a ji je vedno več

Letalske družbe in proizvajalci si v času ekološke osveščenosti že zaradi ugleda prizadevajo za manj onesnaževanja. Precej tudi zato, ker to pomeni obenem manjšo porabo goriva – to je namreč največji strošek v letalskem prometu. Novi materiali, novi modeli letalskih motorjev, izboljšana aerodinamika – vse to je že krepko prispevalo k temu, da posamično letalo precej manj onesnažuje.

A od tega ni praktično nobenega učinka, ker letalski promet še vedno tako vztrajno raste. Precej so k temu prispevali že omenjeni nizkocenovni prevozniki. V naši regiji se precej pozna tudi uvedba Evropske unije – na tisoče ljudi vsak teden, marsikdo pa tudi vsak dan leti v Bruselj ali Strasbourg  in nazaj. V Združenih državah je leteti v službo še nekaj bolj običajnega. Ogromno k večanju letalskega prometa prispeva ideologija potovanj, ki je v zahodnem svetu tako razpasena. Koliko gorečih “ekologov” poznam, ki frčijo brez slabega občutka mnogokrat iskat same sebe ali stik z naravo v Burmo, Novo Zelandijo, Patagonijo ali na Aljasko.

Poleg turizma znaten delež prispevajo tudi “poslovna potovanja” – pogosto bolj kot potreba je to razkazovanje prestiža firme in nekakšna nagrada zaposlenim. Če ti dobijo “frequent flyers” milje, si takih letov želijo še več, ker potem lahko zastonj potujejo sami osebno – torej pritiskajo na vodstvo, da je raznih konferenc, sejmov in obiskov še več. Pozna se, ker se je kar nekaj dežel nekdanjega tretjega sveta prebilo med vodilne in sedaj še ti s turizmom in poslovnimi potmi večajo promet.

Za resen posel je danes dovolj možnosti, da se povežemo spletno – tako si prihranimo precej časa in denarja, ni nadležnega jetlaga in nekaj storimo za okolje. Kar se tiče turizma pa je pomembno, da nismo pozorni le na to, koliko nas naše eksotične želje udarijo po denarnici, pač pa tudi kakšen (poguben) pečat puščajo v okolju.

Spet se torej izkaže, da je največ, kar lahko “navaden državljan” stori za okolje, odpoved potrošništvu. In s tem lahko stori bistveno več kot znašajo vsi ostali dejavniki skupaj.

5 KOMENTARJI

  1. Za okolje je potrebno skrbeti, vendar eko fašisti z svojo skrajno ideologijo iztrebljanja človeštva v imenu narave, poskrbijo, da razumni ljudje na eko propagando gledajo vse bolj nezaupljivo. Tudi omejevanje letalskega prometa je ena taka fašistična domislica, ki na dolgi rok pomeni, da za navadne ljudi ne bo več dostopnega letalskega prometa, ampak bo dostopen le še bogatašem, ki bodo lahko plačali let. To pa pomeni omejitev gibanja, ter koncentracijo moči pri že tako vsemogočnih elitah. In to je cilj te propagande, ne pa neke ogrožene rožice.

  2. Zaradi čigavih otrok bi se morali mi odpovedati kurjenju plastike, poceni poletom z letali in kurjenju z mokrim lesom? Iranskih, ker zdaj bomo dobili (zaradi naših zaveznikov ZDA, ki pazijo na nas) v Evropo še Irance. Mar ni dovolj, da se nam vahabiti šetajo po Evropi? Ni vseeno, če v to Evropsko sranje sploh ne rodimo otrok? Zakaj bi morali za te ljudi čuvati okolje? Jaz mislim, da je čisto vseeno, če azbest odložimo v gozd in če kurimo rabljene gume. Naša starostna piramida je v obliki žare in tisti, ki prihajajo v naš svet, nas sovražijo. Belgija je kolonijalizirala Afriko, a zdaj je Belgija sama kolonizirana.
    Samo naši zahodni zavezniki naj nam še v zapore naštimajo odslužene ISIS, potem je pa prav vseeno, če v TEŠ 6 postavimo brezfilterno sežigalnico odpadkov. Vseeno je, če z Monsantovimi herbicidi bolj zastrupimo svoje železniške tire, kot so Američani zastrupili Vietnam. Čisto vseeno mi je za okolje, ker okolje smo izgubili. Naša demografska piramida je v obliki žare in res ne vem, če ostajajo ljudje, ki bi se spomnili imeti otroke v razmerah slabših kot v Bejrutu. Evropsko krščanstvo je mrtvo, ker so ga ubili njegovi prijatelji iz NATA. Gorijo sakralni objekti, tako na Kosovu kot tudi v Franciji. Krščanska dediščina bo kmalu izbrisana in križi bodo goreli bolj kot v ZDA v času KKK.

  3. Dejstvo je, da še ni dokazano, da je res CO2 odločilen dejavnik pri segrevanju ozražja. Zemlja je tudi bolj zelena zaradi več CO2 v ozračju.

    Kar pa je bistveno. Noben eko-fašizem nam ne bo pomagal, dokler bodo Kitajci in Indijci intenzivno gradili termoelektrarne in podobno. Vemo pa tudi, da ima Evropa že z doseganjem zavez težave. V Franciji se ni dobro izteklo. Preveč optimistično so si zadali svoje cilje. Tudi dvomim, da bomo v nekaj letih lahko v celoti prešli na električne avtomobile.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime