Po Trumpovem uspehu v Evropi strah pred vzponom evroskeptičnih populističnih gibanj

Uredništvo

11. 11. 2016 ob 11:18
1 komentar

Svet

POSLUŠAJ ČLANEK

V teh dneh se svet vrti okoli izvolitve novega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Nič drugače ni tudi v EU, kjer se voditelji in analitiki sprašujejo, kaj bo prinesla njegova izvolitev.

Jasno je le dvoje: da Trump nima izdelane strategije o zunanji politiki, zato je njegov odnos do EU v veliki meri neznanka. In da je po drugi strani prav Trumpov uspeh še zadnje nejeverneže prepričal, da imajo populistične stranke v Evropi resne možnost za uspeh.

V prihajajočem letu dni mnoge evropske države namreč čakajo zelo pomembne volitve, v katerih lahko precej smetane poberejo prav populisti.

Zmaga Donalda Trumpa mora biti klic streznitve za vse podpornike liberalne demokracije, je po poročanju EU Observerja dejal predsednik Evropskega sveta, Donald Tusk.

Trumpov uspeh vidi kot veter v jadra političnim gibanjem, ki nasprotujejo trenutnemu evropskemu establišmentu. "Ta zmaga pomeni, da se moramo končno spraviti skupaj in spet nazaj pripeljati pravo smer, samozavest in občutek za red," je ocenil Tusk.

Skupen evropski projekt namreč napadajo številne populistične skupine po Evropi. Da je ta ranljiv, je navsezadnje pokazal uspeh kampanje za odhod Velike Britanije iz EU.

Predsednik ES je Trumpa pozval k sodelovanju z EU. Ameriško-evropske vezi so močne, a da Trump ni navdušen nad transatlantskimi sporazumi. "Pozorno sem poslušal, kaj je povedal novoizvoljeni predsednik Trump o tem, da se morajo ZDA poenotiti. A jaz bi rad slišal tudi govor o povezanosti ZDA in EU. Ne verjamem, da je danes katerakoli država s politiko izolacionizma lahko velika."

Po Tuskovem mnenju bosta obe strani morali vložiti veliko napora v skupno delovanje.

Donald Trump kot združitelj Evrope?

Da se po zmagi Trumpa smeje predvsem populističnim strankam v Evropi, sploh ni čudno. A poleg populistov, ki v vse več evropskih državah pridobivajo na moči, je dejstvo, da EU ostaja brez partnerjev izven njenih meja.

Če se bo Trump ob nastopu svoje predsedniške funkcije zares osredotočil bolj na interne probleme svoje države, potem je EU izgubila še enega zaveznika. Na njenih mejah že tako straši Vladimir Putin, na drugi meji je nepredvidljivi turški predsednik Erdogan. Sodelovanje s Trumpom pa s človeškimi pravicami pogojuje tudi nemška kanclerka Merklova.

Glede na to, da Donald Trump še nikjer ni govoril o povezavi z Evropo in da so njegovi odnosi z ruskim predsednikom zelo dobri, nemški Spiegel namiguje, da bi Donald Trump lahko bil združitelj Evrope. "Josef Stalin je bil prvi, ki je združil Evropo, Donald Trump je lahko drugi, ki bi mu to uspelo," so zapisali v nemškem časopisu.

S tem želijo povedati, da bi se EU lahko tesneje povezala ob ugotovitvi, da ZDA niso več njen zaveznik.

Velika priložnost za nasprotnike združene Evrope

A to bo težko doseči, ker je EU trenutno zelo nestabilna in ranljiva. Populisti po celotni Evropi so v zmagi Trumpa začutili svojo priložnost. Po odhodu Velike Britanije je evropsko gospodarstvo nestabilno, populisti pa imajo velike možnosti za zmago v Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Franciji pa tudi Italiji.

Čeprav se o njihovih uspehih vedno znova krešejo mnenja, pa postaja jasno, da so ljudje vse bolj nezadovoljni z evropskimi institucijami in jim vse manj zaupajo.

Prav zmaga Donalda Trumpa pa je evroskeptičnim volivcem dala vedeti, da volilni uspeh predstavnikov njihovih idej ni nekaj nemogočega.

Populisti po brexitu naskakujejo druge cilje v Evropi

Prva velika preizkušnja za ustavitev populistov na evropskih tleh čaka Italijo. 4. decembra bodo namreč v tej državi imeli konstitucionalni referendum, kjer bodo odločali o spremembah senata, ki jih je predlagal premier Renzi. V primeru poraza na referendumu je Renzi že napovedal odstop. V tem primeru bi po rezultatih anket večino na volitvah dobila populistična stranka Gibanje 5 zvezd. Zaenkrat kaže, da bo referendum padel.

Na isti datum bo tudi ponovljen krog predsedniških volitev v Avstriji, kjer se za zmago na volitvah poteguje svobodnjaški kandidat Norbert Hofer, ki je znan po svojih populističnih izjavah.

15. marca 2017 bodo volitve imeli na Nizozemskem, kjer zelo dobro kaže populističnemu kandidatu skrajne desnice Geertu Wildersu, ki vodi Svobodnjaško stranko. Po raziskavah javnega mnenja je Wilders izenačen z vodilno nizozemsko stranko liberalcev.

7. maja 2017 bodo predsedniške volitve tudi v Franciji, kjer populistična kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen, že dolgo časa vodi na vseh javnomnenjskih anketah. Zmaga v prvem krogu ji tako skorajda ne more uiti, veliko bolj bo napet drugi krog.

V jeseni leta 2017 pa nas čakajo še federalne volitve v Nemčiji, kjer skrajna desna stranka Alternativa za Nemčijo pričakuje zelo dober volilni rezultat in zgodovinski vstop v zvezni parlament.