Debata o cepivih se je vžgala že pred nekaj meseci, v decembru pa je Kongregacija z objavo Note o moralnosti uporabe nekaterih cepiv proti covidu-19 prilila bencina na ogenj.
Z nekoliko časovne distance pa je možno priti do nekaterih zaključkov:
Prvič, težko se je boriti proti tistim, ki verjamejo le naslovnicam in ne poslušajo dejanskih podatkov. Eni rinejo z glavo skozi zid v prid, drugi proti cepivom, in noben argument ne zaleže.
Drugič, hitro te prekrižajo tisti, s katerimi ne vpiješ v en rog, da je treba vse pocepiti čim prej in kakorkoli. Eni pričakujejo glasen duhovniški NE cepljenju, češ da »tam noter plavajo splavljeni otroci«, in drugi pričakujejo glasen DA, saj ni važno s čim cepimo, »samo da bo življenje spet teklo normalno naprej«.
Kar iz tega sledi, pa je, tretjič, opažanje, da smo nekje izgubili natančnost in doslednost. Zato v nadaljevanju sledi poskus poljudnega povzetka norije s cepivi ob pomoči treh nivojev, ki jih je dobro razčleniti, da lahko nato jasno razvrstimo različne informacije.
Družbeni nivo: »obveznost« & primernost cepljenja
Cepljenje proti covidu-19, kot vemo, ni obvezno, debata o tem pa sicer teče. Cepljenje niti ni moralna obveznost, kar pomeni, da niti Cerkev ne more nikogar v vesti vezati k temu, da naj se cepi. Saj ne da bi to poskušala, samo kot primer.
Kar pa je moralna in človeška obveznost, pa je prizadevanje za skupno dobro. Na tem nivoju se je treba torej odločiti – kar še posebej velja za kristjane – da bom storil vse za to, da bo na tem svetu zdravstvena situacija malo boljša: od upoštevanja osnovnih ukrepov do morebitnega cepljenja.
In na družbenem nivoju velja tudi stopnjevanje nujnosti: bolj ko je situacija nujna – kot na primer posledice epidemije, smrtnost, število zasedenih postelj v bolnišnici in predvsem na intenzivnem oddelku – bolj raste odgovornost vsakega od nas do kolektivne zdravstvene situacije in bolj pomembno je, da poskrbimo za najbolj ranljive, tudi s cepljenjem.
Če je cepivo varno, če so strokovnjaki prepričani, jim jaz gotovo ne bom solil pameti. Nekateri raziskujejo v laboratoriju, drugi pa »raziskujejo«, ko sedijo na wc-ju.
Medicinski nivo: izjemne strokovnjake imamo, poslušajmo jih
Na medicinskem nivoju razglabljamo o učinkovitosti in varnosti cepiva. V to se ne more spuščati vsakdo, za to imamo medicinske strokovnjake, ki jim je treba zaupati. Nezaupanje v medicinsko osebje me spominja na kričanje proti slovenski vojski pred nekaj meseci. Komu bom pa zaupal, če ne zdravniku, vojaku, policistu …? Bog daj, da bi se nekega dne v to skupino vrnili tudi duhovniki, ampak to je že druga tema.
Če je torej cepivo varno, če so strokovnjaki prepričani, jim jaz gotovo ne bom solil pameti. Nekateri raziskujejo v laboratoriju, drugi pa »raziskujejo«, ko sedijo na wc-ju. V teh stvareh kaže poslušati tiste prve raziskovalce, sicer tvegamo anarhijo in razkroj družbe.
Je pa treba ohraniti tudi dolžno distanco do dogajanja: še vedno nismo v času španske gripe, še vedno imamo gromozansko večino ljudi, ki covid normalno preboli. Nekritično skrivanje za stroko in trobljenje, da je treba vse po vrsti cepiti, se mi enostavno ne zdi modro, niti daljnosežno. Medicina mora človeku pomagati, ne pa ga še zdravega in krepkega zasužnjiti. Cepivo mora preprečiti epidemijo, ne pa nas voditi naprej proti neke vrste odvisnosti od farmacije in medicine.
Etični nivo: nekatera cepiva so etično sporna, kar pa zaenkrat (!) ni slovenski problem
O etičnosti cepiv je bilo v zadnjih tednih veliko povedanega. Zavoljo natančnosti in dojemljivosti je treba paziti, da se ne mešata medicinski in etični nivo, čeprav sta na koncu seveda povsem prepletena. Tudi slavna Nota Kongregacije se poslužuje te delitve, pa tudi slovenski škofje v zadnji izjavi o cepivih pišejo, da ne želijo »presojati strokovnih vprašanj, povezanih s cepivi, saj je to pristojnost strokovnjakov in državnih ustanov«. To bi bil medicinski nivo.
Etični nivo pa škofje uporabijo, ko izrazijo podporo »vsem, ki se bodo … odločili za cepljenje«, posebej »duhovnikom, redovnikom, redovnicam in drugim pastoralnim delavcem«, ter ko govorijo o prostovoljnosti cepljenja in pravici do informiranega pristanka.
Ko torej ugotovimo, da bomo odgovorni državljani in se ob tem podvrgli vsem potrebnim ukrepom (družbeni nivo); ko zaupamo strokovnjakom in hkrati ohranimo zdravo pamet in dolžno distanco do dogajanja (medicinski nivo), potem pa lahko to razmišljanje nadgradimo še tako, kakor znamo danes skorajda le še kristjani: razmislimo o etičnosti pridobivanja cepiv, zavedajoč se (1) svetosti človeškega življenja; (2) pravila, da cilj ne posvečuje sredstev in da se ne sme delati slabo niti z dobrimi nameni; (3) da nekatera cepiva sicer morda ustrezajo prvemu in drugemu nivoju, so pa sumljiva ali sporna na etičnem nivoju.
O sami izdelavi cepiv si lahko preberete v zelo razumljivem sestavku dr. Arneža; površno razumevanje dokumenta Kongregacije v zvezi z etično spornimi cepivi se je poskusilo razložiti tukaj; odnos med načeloma uporabe etično nespornih cepiv (etični nivo) in načelom uporabe učinkovitih cepiv v času krize (medicinski nivo) pa je že dober mesec nazaj pojasnil dr. Strehovec. V aktualni Družini pa so podane še dodatne razlage.
Ob tem velja poudariti, da zadeva za slovenske državljane sploh še ni aktualna, ker lahko kljub nekaterim zadržkom zatrdimo, da sta cepivi Pfizerja in Moderne etično ustrezni. Je pa res tudi to, da se bo na evropsko tržišče prej ali slej zlilo vsaj 800 milijonov etično sumljivih odmerkov (AstraZeneca ter J&J), torej aktualnost te debate ne bo izostala.
Ne mešajmo nivojev presoje
Skratka, več kot dovolj je informacij, dostopnih tudi v slovenskem jeziku, ki bi morale poskrbeti za primerno ozaveščenost do vprašanja cepljenja. Ni pa dobro mešati nivojev: nekaj spada na področje družbene odgovornosti, nekaj morajo povedati strokovnjaki, etičnost pa je dodaten in zelo pomemben kriterij.
Dajmo na koncu en aktualen primer: papež Frančišek poziva k cepljenju, cepil se bo tudi njegov predhodnik, Benedikt XVI. Je to dober argument za cepljenje? Zame to ne šteje kot argument, pa Svetega Očeta povsem podpiram pri tem, da se cepi, če se je za to odločil. Ampak na mojo odločitev o cepljenju bo vplivala (1) moja presoja, kako bom prispeval k skupnemu dobremu; (2) argumenti usposobljenih medicinskih strokovnjakov in (3) etična presoja, če bo to potrebno.
Podatek, da se je cepil nadškof ali da se bo celil sam Sveti Oče, ni ne medicinski, ne etični argument, nas pa papež – tudi sam pripadajoč bolj ogroženi skupini prebivalstva – spodbuja, da dodamo svoj delček k dobremu vseh.
Kje pa so argumenti NEODVISNIH strokovnjakov?
Ste na to res pozabili?
Branka, Od koga pa so neodvisni ti strokovnjaki? Od stroke? In kje se je verificirala njihova strokovnost. In kakšna je razlika med mnenjem, predsodkom in argumentom?
V eni dobri uri lahko zveste zelo veliko, če na YouTubu poslušate [Webinar] Behind the COVID-19 Vaccine Race
Potem pa lahko kar sami še tu odgovorite na svoja vprašanja.
Domovina, povejte nam še kaj o tem, kar recimo piše Peter Doshi na British Medical Journal.
Nisem strokovnjak in tudi ne “raziskujem”, ko sedim na WC-ju.
Verjamem v cepljenje kot v edino možno rešitev. Zmrazi pa me, ker si stroka brez sleherne odgovornosti za dolgoročne posledice upa trditi, da so nepreizkušena nova cepiva varna.
Izsek iz odprtega pisma iz tujine:
“Odločili ste se, da boste kupili milijone odmerkov popolnoma novega, ne-preizkušenega RNA-cepiva proti SARS-CoV-19, ki ni šlo skozi vedno zahtevane študije o varnosti, toksikologiji in plodnosti na živalih. Dolgoročnih študij ni bilo, saj so bili testirani le manj kot mesec dni. To ni običajno cepivo, saj temelji na genskem inženiringu in nanotehnologiji, kar pomeni, da bodo geni vstavljeni v naše človeške celice za proizvodnjo koronskih beljakovin. Torej, kako dolgo bo potekala ta proizvodnja koronskih spiralnih proteinov, ki sprožijo avtoimunost? Kako bo nova nanotehnologija dolgoročno vplivala na naša telesa?”…..
Glej vir: https://ekoappen.se/blogg/open-letter-to-the-swedish-prime-minister-and-swedish-public-health-director/
Pol se pa na usesti v avto, ker je verjetnost smrtnega izzida večja.
“Zaposleni v domovih starostnikov nočejo biti poskusni zajci” – (vir Dnevnik pred šestimi dnevi)
Torej smo priča še enemu visoko moralno in etično spornemu ravnanju zaposlenih v prvih bojnih vrstah proti covidu, ki bi morali biti najbolj odgovorni??
Kaj stare babice in dedki, ki se ne spoznajo na nanotehnologijo in genski inženiring, pa so lahko poiskusni zajci??
Edini pravi dokaz, da je cepivo varno, bo takrat, ko se bo prostovoljno precepilo tako celotno zdravstveno kot oskrbovalno osebje.
Sami vrhunski strokovnjaki s področja imunologije in mikrobiologije tle gor, moram reči. Vključno z avtorjem prispevka.
Še sreča, da so bili naši starši bolj pametni in niso protestirali proti cepljenju, ko se je šlo za črne koze, davico, otroško paralizo … pa mislim, da so bila v tistem času testiranja cepiva manj natančna. Že zaradi tehnologije.
A vi premišljujete o stranskih učinkih, če se “nasadite” na kakšen rjav žebelj in se greste cepit proti tetanusu? Ali se ne greste? No, jaz sem se šla, tri odmerke. Stranski učinek je bil boleča rama. Nič posebnega.
Jaz bolj kot “strokovnjakom” tu gor in na drugih forumih zaupam zdravniški stroki in sem se vpisala na seznam za cepljenje. Vi pa kakor hočete.
V DSO je pa zdravnikov bolj malo. So negovalke, fizioterapevtke, perice, likarice, kuharice, administrativno osebje … ne verjamem, da se za to delo potrebuje vrhunska medicinska izobrazba. Verjamem pa, da vsi ti “padajo” na internetne novice. Vem, ker imam sestrično zaposleno v enem DSO. Pametne kot le kaj. Jim nič ne dopoveš.
Tudi vam priporočam, da v eni dobri uri zveste najbolj bistveno o preverjanju učinkovitosti in varnosti cepiv, če na YouTubu poslušate [Webinar] Behind the COVID-19 Vaccine Race
Res za to ne potrebujete vrhunske medicinske izobrazbe. Žal je medicinska izobrazba pri tem lahko celo ovira, če kdo misli, da mu je že vse jasno in si ne postavlja potrebnih vprašanj.
Upajmo, da se bo kaj od prispevka neodvisnih strokovnjakov in raziskovalnih novinarjev prijelo tudi Domovine.
Se pravi, po eni uri internetnega “izobraževanja” bom lahko s svojim znanjem parirala dr. Štrancarju, dr. Ihanu, dr. Beovićevi in drugim … Vau! To pa bo uspeh! Še veliko večji od tistega, ko se s posebno metodo v parih dneh človek nauči tekoče govoriti angleško …
Ne pravim, da jim boste parirali z znanjem, ampak boste lahko kritično presojali njihove izjave in postavljali potrebna vprašanja. Poskusite in nam potem poročajte!
Odgovor ge. Branki:
In kaj bom imela od tega, da jim bom postavljala vprašanja? Mogoče bi mi celo odgovorili v skladu z bogatim znanjem s svojega področja, ki mu jaz še do palca na nogi ne sežem. Nisem toliko naduta, da bi kritično presojala izjave ljudi, ki so svoje izobraževanje in kariero posvetili imunologiji, mikrobiologiji in medicini. Kritično lahko presojam samo področje, ki ga obvladam in sem mu posvetila svojo aktivno dobo.
Jim pa zaupam bolj, kot nekim osebkom z interneta, katerih identitete ne morem preveriti – razen na nezanesljivih informacijah – spet z interneta.
Jaz sem se odločila – tudi po pogovoru z našo družinsko zdravnico, ki ji povsem zaupam, saj dobro skrbi zame in za moje – kar se zdravja tiče. Vi pa kakor vam drago.
Vseeno si poglejte. Ne bo vam žal.
Gospa Helena,
verjamem vam, da imate pametno sestrično kot le kaj. In da ji ničesar ne morete dopovedati. Ženski pač, kaj hočemo. Snega ste pa le naredile!
Prenašam mnenje Luca Montagnierja, nobelovca s področja virusov. Pravi, da to, kar sedaj delajo, ni cepivo, je nekaj drugega. Prenašam mnenje Srečka Sladovljeva, hrvaškega virusologa itd.itd., ki trdi podobno. Srečko ne more biti proti cepivom, ker jih izdeluje.
Tako da bomo pač poskusni zajčki. Ste kaj veseli, gospa Helena?
Jah, ko berem “modrovanja” internetnih strokovnjakov, ne preveč … pa ne zaradi cepiva.
Uredništva informativnih programov državne RTV Slovenija še vedno aktivistično in tendenciozno medijsko “masirajo” in populistično “dresirajo” naivne poslušalce, gledalce in bralce svojih oddaj in “podcastov” z agit-propovsko manipulacijo, po kateri je nošenje zaščitnih mask, vzdrževanje medosebne razdalje, spoštovanje vseh drugih preventivnih ukrepov in priporočil vlade RS in strokovno poklicanega ter pristojnega NIJZ prezira vreden akt lojalnosti, servilnosti ali celo suženjske poslušnosti do legalne in legitimne vlade RS.
Kar pomeni, da so vsa samovoljna in zlonamerna ter škodljiva dejanja, manifestacije, sabotaže in provokacije posameznikov, skupin, političnih strank in nevladnih organizacij, ki vladnim ukrepom in priporočilom NIJZ javno in dejavno nenehoma nasprotujejo, izraz posameznikove ter skupinske ustavno zagotovljene svobode, neodvisnosti, legitimnega vstajniškega upora, ki ga brez-rezervno podpirajo agresivni politično motivirani mediji z dreserji javnega mnenja in tudi aktivistični “levi intelektualci” ter vse glasnejši črko-bralski proti-vladni interpreti ustavnih in pravnih umetnosti ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Z možnostmi preventivnega cepljenja so mediji v to politično pristran(kar)sko politično kampanjo vključili tudi opredeljevanje do cepljenja, ali proti njemu, kot opredeljevanje do legalne in legitimne vlade RS – ali proti njej.
V eni zadnjih okroglih miz o cepivih in cepljenju na TVS2 so po tej svoji sprevrženi politični logiki našli tudi sogovornika med zdravniki splošne prakse, ki je zatrdil, da se ne bo cepil, ker je cepivo še nepreverjeno in ker sam po starosti ne sodi v skupino najbolj ogroženih.
Jasno je, da so z javno objavljenim mnenjem trmoglavo samovoljnega “predstavnika stroke” in ekshibicionističnega Hipokratovega krivoprisežnika tako rekoč sproti postavljali pod sume in zloslutne vprašaje mnenja pristojnih in kompetentnih specialnih strokovnjakinj in strokovnjaka v studiu, pa čeprav je vsem jasno, da niso, ne morejo in nočejo biti vsi diplomirani zdravniki eksperti za vsa področja medicine, epidemiologije itd., itn. Po domače bi lahko rekli, kar se trudijo zgraditi z rokami, zavestno podirajo z ritjo.
Bog jim pomagaj – in tistim, ki takim neprofesionalnim, tendencioznim in politično motiviranim populističnim zavajanjem ter politikantsko zlonamernim manipulacijam še zaupajo.
Ne zmoremo priti do samega bistva. Cilj ne more posvečevati sredstev!
Teorija zgolj oddaljenega, materialnega sodelovanja z zlom pade že na preprostem logičnem sklepu:
1. Ni mogoče zanikati, da se celične linije umorjenih splavljenih otrok uporabljajo že desetletja.
2. Ni mogoče ovreči, da se ta praksa nadaljuje, da se pospešeno izvaja, se razširja na nove sporne prakse ustvarjanja himer, zlorabo zarodnih celic in drugega.
3. Ni mogoče pokazati, da se je proti temu, razen redkih osamljenih pro-life združenj izven Slovenije, vršil konkreten pritisk na proizvajalce in znanost, da se temu odrečejo in države in prizadevanja za ugovor vesti. Tudi izgovori, da to niso več tiste celice tistega deteta, da ti nerojeni niso bili ubiti prav za namene tega cepiva, da je bilo cepivo samo sporno testiranje in podobno je neposrečen poskus meglenja resnice.
Tako kot desetletja prej z drugimi cepivi, ki jih prejemajo pretežno naši otroci in tudi danes pristajamo na zlo, kar pomeni tudi že dolgo formalno sodelovanje z njim!
Išče se rešitev in izgovor, ki pomeri našo vest, ali ugaja našemu mentalnemu zaznavanju, ali ustreza nadaljevanju poti inštitucij v že storjene zmote. Četudi bi vse zmeli v hrenove od splavljenih otrok, do starostnikov, teh nevrednih življenja, z besedami tolažilne ljubezni in humanizma kako jih ljubimo, da so koristni za nas!
Resnica je, da smo privolili v sodelovanje z najhujšim zlom, ki nas bo postopno zasužnilo. Po pedofilski aferi je to še veliko hujše. Moralna nesposobnost dojemanja, zatekanje v utilitarizem.
Vedno boj se izkazujejo rešitve o katerih se ne sme govoriti, ker je dovoljeno le menenje enoumja.
Kazalniki smrtnosti po statistiki euromomo.eu kažejo na umerjanje. Morda smo jo tokrat še dobro odnesli, prihodnost pa lahko prinese velika presenečenja zaradi novih sojev in povečanja in hudih oblik prebolevanja cepljenih zaradi poznanega napačnega odziva inmunskega sistema(ADE), ali dolgoročnih učinkov, ki jih nihče ne more predvideti.
Največja skrb bi morala to, kaj se je z nami v resnici zgodilo. Z našim dojemanjem, sposobnostjo vrednotena, občutkom za svobodo, novimi oblikami zasužnjevanja, ki se nakazujejo. Resnico je nadomestila propaganda.
Bomo tudi takrat rekli: ta in ta (strokovnjak) meni, da je to nujno potrebno. In bomo sprejeli najhujše priotiske in omejevanje temeljnih svoboščin.
Za vse, ki jih tehnologija za različnimi možnostmi res zanima in so svobodnega duha in verjamejo tuei v sposobnost lastne presoje je primerno kar nekaj dobrih oddaj:
https://members.drbeen.com/browse
Gre za pristop, do katerega nikakor ne moremo stopiti: tehtanje dejstev, odkrit pogovor namesto poveličevanja imen, kjer gre pretežnoi za gojenje kulta osebnsoti.