Po seji v EP: Kritični tviti očitno največja grožnja novinarstvu. Janša sejo zapustil, ker mu niso dovolili predvajati videoposnetka

Foto: posnetek zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK
Skupina za spremljanje demokracije, vladavine prava in temeljnih pravic Evropskega parlamenta je danes obravnavala to področje v Sloveniji. V prvem delu je bilo v glavnem govora o pritiskih na medije. Ocena o stanju medijske svobode se je izjemno razlikovala od govorca do govorca. Za eno stran so problematični konkretni napadi na novinarje v preteklosti, za druge pa nekaj tvitov in ravnanje vlade v sporu okrog financiranja STA.

V tretjem delu panela je nastopil tudi slovenski premier Janša, ki pa mu v Evropskem parlamentu niso dovolili predvajati videoposnetka, ki ga je pripravil kot uvod v svojo predstavitev. Zaradi tega je sejo predčasno zapustil, prav tako tudi minister Simoniti, ki se z Evropskim parlamentom sploh ni povezal.

Kot ugotavljamo v komentarju uredništva, je šlo predvsem za predstavo za domačo javnost na obeh straneh, pri čemer je Janša bitko znova izgubil, vsaj s PR-ovskega vidika, za kar je v resnici tudi šlo.

Foto: posnetek zaslona


V prvem panelu so nastopili Barbara Štrukelj, odgovorna urednica STA, Igor Kadunc, generalni direktor RTV Slovenija v odhajanju, Borut Rončevič, predsednik nadzornega odbora RTV Slovenija, Nataša Pirc Musar, nekdanja informacijska pooblaščenka in novinarka ter Igor Pirkovič iz Združenja novinarjev in publicistov Slovenije.

Problemi in »problemi« slovenskega medijskega prostora


Govorci prvega panela so evroposlance prepričevali o dveh povsem različnih Slovenijah. V prvi sta javna radiotelevizija zaradi prenizkega RTV prispevka in STA, ki je zaradi odtegnitve financiranja, ker z Ukomom ne podpiše pogodbe, na robu preživetja. Sodeč po razpravi urednice Štrukljeve je STA tik pred stečajem in razpustitvijo.

Med hujše pritiske na medije pa spadajo grožnje predsednika vlade in stampeda njegovih privržencev, pri čemer smo v glavnem lahko slišali o že zdavnaj prežvečenih tvitih o prestitutkah, in po drugi strani, da je STA s svojim poročanjem nacionalna sramota in da je na RTV preveč predobro plačanih ljudi. Po besedah Kadunca ni hujšega napada, kot da ti predsednik vlade urednice označi, da niso primerne niti za poročanje s tržnice.

Pirc Musarjeva je k temu dodala še opazke o videzu novinark, orkestriranih napadih anonimnih profilov, ki podpirajo SDS in na spletu izvajajo napade na institucije, kot so tožilstvo, KPK in Računsko sodišče.

Na drugi strani je Borut Rončevič predstavil študijo, ki razkriva, da je 77 % medijev v Sloveniji levičarsko usmerjenih, le 2 % pa desničarsko, kar pomeni, da desno-sredinska vlada nima praktično nikakršnega voliva na medije. To dokazuje tudi dejstvo, da je aktualni premier najbolj kritiziran premier v medijih kadarkoli. Kot ugotavlja, mediji v Sloveniji lahko pišejo, kar želijo. Vlada zagotavlja tudi komunikacijo in sodelovanje, česar pod prejšnjimi vladami ni bilo. Kaduncu se je zdelo primerno izreči, da je neprimerno sploh raziskovati, komu je bolj naklonjena javna RTV.

Še bolj je na probleme tranzicije iz komunizma in napada na novinarje v preteklosti opozoril Igor Pirkovič. In pri tem ni imel v mislih kritičnih tvitov, temveč fizične napade, denimo na Mira Petka, pa pozive k bojkotu oglaševanja na Novi24TV, menjavi urednice na RTV Slovenija, groženj s smrtjo Jožetu Možini. Pogroma pa je bil, zaradi intervjuja s Thompsonom, deležen tudi Pirkovič osebno.

Z izjavo se je danes oglasil tudi Svetovni slovenski kongres. Poudarili so, da je trenutne spore glede svobode medijev potrebno razumeti v nedavni menjavi oblasti ter da ne najdejo niti enega primera zatiranja medijev s strani trenutne vlade. Tako STA kot večino drugih medijev pa so označili za propagando trenutne opozicije, ki v svet pošilja popačeno sliko Slovenije.

https://twitter.com/RomanaTomc/status/1375398843311882241


Stanje človekovih pravic in pritiski na tožilstvo


V drugem delu sta nastopila varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je izpostavil upad človekovih pravic, vendar predvsem zaradi objektivne situacije pandemije, v kateri smo se znašli. Opozoril je tudi na neuresničene odločbe ustavnega sodišča in se zavzel za strožje preganjanje sovražnega govora.

Vrhovna državna tožilka Mirjam Kline  je imela kritičen nastop do slovenske vlade. Očitala je predvsem zastoj v postopku imenovanja evropskih javnih tožilcev, zastoj pri napredovanju in imenovanju tožilcev, znižanje plač v epidemiji in podobno kot pri novinarjih, predvsem kritične tvite predstavnikov vlade, ki naj bi se kazali v ambiciji po zmanjševanju avtonomnosti tožilcev. Po njenem mnenju nihče ne more prenesti toliko kritičnih tvitov, kot so jih deležni tožilci.

Foto: posnetek zaslona

Janša skušal prikazati video, a mu v EP niso dovolili, zato je razpravo zapustil


V zadnjem delu sta bila predvidena nastopa predsednika vlade Janeza Janše in ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija. Janša je pozdravil razpravo o medijih in vladavini prava, za kateri si prizadeva že od leta 1987. Ocenil je, da bi teden bivanja v Sloveniji s spremljanjem dogajanja in dobrim prevajalcem zadoščal, da si vsakdo ustvari sliko o situaciji v Sloveniji, kamor je povabil tudi parlamentarce.

Ker vlada za predstavitev svojega stališča ni dobila ene, ampak le pol ure, je svojo predstavitev strnila v video, ki pa ga predsedujoča ni dovolila predvajati v danem trenutku. Vnel se je dvoboj med predsedujočo razpravi in premierjem Janšo. Slednji je trdil, da so video poslali tri ure pred sejo in da je dobil zagotovilo asistentke, da ga mora odobriti le predsedujoča n't Veldova. Ta je trdila, da je video prišel nekaj minut pred začetkom seje, da ga ne morejo predvajati zaradi tolmačenja in da ga bodo vključili v gradivo.

https://twitter.com/MitjaIrsic/status/1375464144325984264

Ker do predvajanja videa ni prišlo, je Janša po nekaj minutah zapustil sejo, minister Simoniti, ki bi moral nastopiti za njim, pa se z Evropskim parlamentom sploh ni povezal.

Poslanci so po tem le še hvalili predsedujočo poslanko, kako dobro je odvodila sejo, češ, da niso prišli gledat videov, ampak prisluhniti predsedniku vlade in se z njim pogovarjati. Kot so še dodali, naj bi videoposnetek Janšo prikazoval kot žrtev, kar je bilo predvsem za poslance levega spektra povsem nesprejemljivo. Seja se je na tej točki končala, Sophie n't Veld pa je zagotovila, da si bodo poslanci videoposnetek ogledali.

Foto: posnetek zaslona




KOMENTAR: Peter Merše
Znova šov za notranjepolitične potrebe na evropskem parketu, ki ga je ponovno dobila levica
Seja je bila v praksi bolj kot karkoli drugega, kljub morda iskrenim namenom nekaterih poslancev, v resnici predvsem notranjepolitični šov, za kar sta poskrbeli obe strani. Levo-opozicijska s slikanjem groznih pritiskov na medije zaradi nekaj neposrečenih tvitov in umetnih sporov, za katere so akterji, ki so bili predstavljeni kot žrtve, vsaj enako krivi. In tudi z obilico lažnih ali vsaj izrazito pretiranih izjav, kot denimo, da je v Sloveniji prepovedano protestirati. Vsekakor drži opazka enega izmed govorcev, da gre za domnevne pritiske vedno, ko skuša desnica zrahljati kakšen monopol, ki se je ustvaril skozi zadnja desetletja. Tudi nastop Janše lahko razumemo v tem slogu. Tehnično in vsebinsko dovršen video bi naredil večji vtis kot le nastop premierja. Situacijo v Sloveniji pa bi plastično prikazal v bistveno drugačni luči kot jo razume večina poslancev. In treba je priznati, da so bili izgovori poslancev v glavnem izviti iz trte. Da v 21. stoletju ni nič narobe z uporabo avdio-vizualnih sredstev v predstavitvi je na koncu seje priznala tudi n't Veldova. Janša bi bil po videu na voljo za vprašanja. A Janši se poteza ni uresničila in namesto uglajenega in argumentiranega nastopa, ki ga je vsekakor sposoben, smo videli nekaj, kar povprečen gledalec lahko razume le kot trmarjenje nekoga, ki nima argumentov. Čeprav boj že v začetku ni bil povsem enakovreden, saj so Evropski poslanci nastopali kot neke vrste inkvizitorji, ki bi imeli Janšo na zatožni klopi, pa bi Janša z drugačnim nastopom lahko dosegel bistveno več. Pokazal bi, da je državnik, ki se ne boji dialoga, razkril bi argumente in s svojo retorično spretnostjo verjetno utišal. Namesto tega je dal slovenskim televizijam odlično prvovrstne posnetke za diskreditacijo v prvih minutah današnjih poročil, cincajočim poslancem še en izgovor za prehod na drugo stran, evropskim poslancem, ki večinoma nimajo nikakršne predstave o realnem stanju v Sloveniji pa potrditev napihnjenih kritik, češ da je aroganten politik, ki si skuša podrediti vse podsisteme v državi. Saj veste, kot tisti Janšev »prijatelj«, ki ga v Bruslju ne smete imenovati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30