Po red in disciplino na vojaško srednjo šolo: Na Poljskem vse bolj priljubljene Splošne uniformirane gimnazije

Veronika Snoj
9
Vir foto: https://www.rp.pl/

V projektu, ki ga izvajam v poljskem mestu Lodž, sem se povezala z nekaj lokalnimi srednjimi šolami. Pri tem sem naletela na šolo z imenom ‘Splošna uniformirana gimnazija’, v kateri se gimnazijce ne porazdeljuje v paralelke na podlagi izbranega drugega tujega jezika ali športnih dosežkov, temveč glede na uniformo in dodatna urjenja, ki jih le-ta prinaša. Uniforma je lahko policijska, gasilska ali vojaška.

“Največja razlika so verjetno uniforme. Drugače pa je to srednja šola, zato ima priprava na maturo večjo težo, kot pa samo urjenje,” pravi Michal, ki se je kot 16-letnik za vojaški razred v tej šoli odločil zato, ker ga je zanimala kariera v Poljski vojski.

V njegovem razredu si lahko izbereš predmet, za katerega meniš, da bi pri tem lahko pomagal, od angleščine do fizike. Posebna vojaška izobrazba temelji na smernicah Generalštaba poljske vojske za kandidaturo v Poljski vojski, sama šola pa svoje učence poleg tega spodbuja pri pridobivanju certifikatov na področjih prve pomoči, rokovanja z orožjem in znakovnega jezika. Te gimnazije se v Lodžu drži dober ugled in Michal pravi, da so učitelji dobri in zahtevni.

Nazadnje se Michal ni odločil za vojaško kariero, saj pravi, da se ne počuti dovolj pripravljenega za takšno delo. Namesto tega se je vpisal na študij menedžmenta na Univerzi v Lodžu. V svojem razredu pri takšni odločitvi vsekakor ni bil edini, saj so za vojaško kariero nazadnje odločili le štirje sošolci od 28.

Zanimanje v porastu

Splošna uniformirana gimnazija v Lodžu po svoje ni izjema in povpraševanje med Poljaki mi je potrdilo, da takšna vrsta šol morda ni najbolj pogosta, vsekakor pa ni redkost.

To potrjujejo tudi številke. Leta 2017 se je v vojaških razredih šolalo okoli 50.000 srednješolcev, številke pa so v zadnjih letih še v porastu. Razlogi za izbiro takšnih razredov so različni, od površinskega navdušenja nad vojaštvom do podpore lokalne skupnosti in izobraževalnih oblasti. Kot ‘vojaške razrede’ se opredeljuje tiste, v katerih učni načrt obsega izobraževanje na področju varnostnih ved, nacionalne obrambe, zgodovine poljske vojske, ter zbujanje patriotizma med otroki in mladimi.

Učni načrt vojaških razredov ni poenoten

 Ustanovitev vojaških razredov je leta 2002 omogočil odlok Ministrstva za šolstvo, ki je odprl vrata izvajanju inovativnih in eksperimentalnih dejavnosti v javnih šolah.

Prvi ‘vojaški’ razredi so se pojavili na podlagi iniciativ profesorjev zgodovine in obrambe, razcvet pa so doživele šele v zadnjih letih. Najpogosteje se jih ustanavlja pri tehničnih srednjih šolah ali tehničnih gimnazijah, za razliko od glasbenih ali športnih razredov pa status in učni načrt vojaških razredov kljub večkratnim pozivom voditeljev šol še do danes ni standariziran.

Nekatere šole nudijo dodatne ure samoobrambe, informatike urjenja v streljanju ali na poligonih, nudenju medicinske pomoči, udeleževanju vojaških taborov, v nekaterih pa bolj ali manj zgolj hodijo v šolo v uniformah.

Ravnatelji šol lahko tega sklenejo pogodbo s kakšnim centrom za vojaško usposabljanje, po katerem imajo maturantje skrajšano urjenje za vstop v vrste rezervistov ali teritorialnih obrambnih sil.

Kljub temu pa izbira vojaškega razreda ne pomeni, da boš kot maturant imel kakršnokoli prednost pri sprejetju v vojsko. Pri tem sta pomembnejša tehnična izobrazba in vojaško dovoljenje, dobro je imeti tudi potapljaški ali padalski izpit. Imajo pa zato gimnazijci v takšnih razredih pogosto stik z vojaškimi enotami in v štirih letih lahko vidijo, kaj lahko v vojski pričakujejo.

Vojaške izobraževalne institucije imajo na splošno dober ugled

Ob dobro opravljeni maturi lahko, ne glede na to, ali si obiskoval vojaški razred ali ne, kandidiraš za študij na eni izmed vojaških univerz ali akademij, ki na Poljskem sodijo med najboljše visokošolske izobraževalne ustanove.

Vojaška tehnološka univerza v Varšavi tako recimo velja za eno boljših poljskih univerz za tehnične smeri. Če te sprejmejo kot vojaka, si med študijem že zaposlen v poljski vojski in že prejemaš plačo, pravi Franek, ki je kot vojak na omenjeni univerzi leto dni študiral informatiko; to tudi pomeni, da si vojaškemu življenju v resnici predan 24 ur na dan, da izvršuješ ukaze nadrejenih in si stalno v dobri fizični pripravljenosti.

Včasih samo učenje trpi zavoljo vojaških ukazov, pravi. Ob zaključku magistrskega študija pa zaradi tega avtomatično postaneš častnik in imaš preskrbljeno službo. Na tej univerzi pa, podobno kot v drugih vojaških izobraževalnih ustanovah, lahko študiraš kot civilist, torej navaden študent, ki bo na koncu po trdem delu prejel diplomo prestižne univerze.

9 KOMENTARJI

  1. Zelo zanimivo kakšno navdušenje za vojaško šolo,kot da se nismo še rešili preteklosti. Poljska ima manjvrednostni kompleks in je bivša komunistična država,vedno je bila pod nekom. Tudi pri nas veliko ljudi spet zagovarja obvezno služenje vojaškega roka. Le zakaj,tudi mi nismo nikoli čutili svobode. Zato nas mora nekdo ves čas disciplinirati. In mislite,da se bo to obrestovalo?
    Zakaj pa ni šol ljubezni,sočutja,ustvarjanja harmonije med ljudmi,prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja,učenja konstruktivne kritike in reševanja konfliktov brez nasilja?
    Zakaj ni šole,da se otroke uči,naj bodo samosvoji,naj se ne bojijo sprememb,naj uporabljajo domišljijo in radovednost,naj bodo iskreni do sebe in drugih?
    Zakaj ni šole za čustveno inteligenco?

  2. Švica, ki jo mnogokrat jemljemo za zgled, ima še vedno AKTIVNO OBRAMBO domovine. Mislim, da ORGANIZATORJI migracij, jih v Švico ne pošiljajo.
    Poljska skrbi pač za ohranitev svoje DOMOVINE, zato skrbi tudi za policijo in vojake.

    Obramba svoje domovine, je vedno spadala med DOMOLJUBJE.

    debela berta, ne pozna domoljubja.

  3. Če sem prav zastopil, članek govori o mladoletnikih, o otrocih.
    Tukaj se kaže tudi potreba otrok po določeni disciplini, po določenem redu.
    Žal smo postali dandanašnji starši tako rahločutni, sočutni, skratka čuteči, da ne dopustimo svojim mladičkom nobenega napora, nobene frustracije.
    To je preprosto odziv otrok na preveč cartiš-vzgojo.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime