Po odstranitvi političnega balasta s primera "begunec Ahmad": s čim je Miro Cerar najbrž res kršil pravni red

Uredništvo

Slika iz youtube video posnetka "Ahmad je naš"
POSLUŠAJ ČLANEK
Je predsednik vlade Miro Cerar z posegom v primer Ahmada Shamieha presegel svoja pooblastila in kršil ustavni red? Tega ne bomo izvedeli, saj poslanska večina pričakovano ni izglasovala, naj njegovo ravnanje presojajo ustavni sodniki (18:52). 

Današnja osemurna razprava v državnem zboru je ponudila mnogo političnega balasta in malo dejanske razprave o spornem Cerarjevem dejanju. Ključno vprašanje namreč ni (ne)človeški odnos vlade in njenega predsednika do begunca Shaimeha, temveč ali je Cerar zlorabil svoj položaj, ko je s klicem na MNZ dosegel ustavitev načrtovanega postopka predaje Sirca hrvaškim organom.

Miro Cerar je v parlamentu mnogo govoril, a zgornje dileme se ni dotaknil niti z besedo.

Posodobljeni Parlameter bo danes v državnem zboru naštel množico izgovorjenih besed, a le malo se jih je dotikalo formalno-pravnega bistva predloga ustavne obtožbe predsednika vlade RS.

V sicer zelo obsežnem govoru ga je zgolj bežno omenil celo govorec predlagatelja mag. Branko Grims. Šele dr. Vinko Gorenak je za njim izpostavil jedro problema.

Kot je dejal, se je notranje ministrstvo 14. 11. s Hrvati jasno dogovorilo za izvršitev pravnomočne odločbe - predajo Ahmada Shamieha pristojnim hrvaškim organom. "Hrvati so to bili pripravljeni in so tam tudi čakali," je dejal Gorenak.

A Sirca niso dočakali in kmalu je postalo jasno, zakaj. Slednje je na Twitterju razkril sam predsednik vlade:



Iz njegovega Twita lahko upravičeno sklepamo, da je svoj premierski položaj uporabil za zaustavitev izvršitve pravnomočnega postopka v zakonodajni veji oblasti. Slednje pa pomeni utemeljen sum zlorabe položaja, kot ga definira 257. člen Kazenskega zakonika.

Ali je premier Miro Cerar s svojim posegom v zaustavitev "deportacije" zlorabil svoj položaj, bi v primeru potrditve ustavne obtožbe odločalo Ustavno sodišče RS.

Miro Cerar se je tej dilemi izognil in raje govoril o "obogatitvi skupnosti"


Ustavni pravnik Cerar je v svojem odgovori govoril o vsem drugem. Formalno-pravno dilemo je namreč ponesel na nivo človekoljubnega odnosa do beguncev: "ključno vrednostno vprašanje, ki ga odpira ta ustavna obtožba je: ali so državni organi dolžni ravnati človečno, ko pravo in razmerja to dopuščajo?" je dejal poslancem.

V svojem posredovanju je videl "priložnost, da pokažemo našo demokratično zrelost, našo značilno gostoljubnost, a tudi našo politično preudarnost." Dodal je še, da z reševanjem Ahmadove usode "ne bi reševali posameznika, ampak bi bogatili skupnost."

"Kar je za vas predlagatelje v tem primeru kršitev Ustave in zakonov, zloraba pravic in pooblastil, celo kaznivo dejanje, je zame pravno dopustno prizadevanje za uresničevanje človekovega dostojanstva, tudi v kontekstu javnega interesa," je svojo obrambo zaključil predsednik vlade.

Pravnega bistva problema se je dotaknil tudi malokdo od preostalih poslancev. Bistvo celotne politične zgodbe pa sta (v modrem okvirčku) zajela Jernej Vrtovec iz NSi in Luka Mesec iz Levice.

Jernej Vrtovec: "Če bi Vlada pravočasno reagirala in ravnala v tem primeru, se zgodba z Ahmadom sploh ne bi zgodila oziroma je ljudje zanjo sploh ne bi vedeli. Predsednik Vlade in Vlada je imela to možnost z diskrecijo narediti v poletnih mesecih, pa takrat, če je Ahmad toliko pomemben, ni noben, ne predsednik Vlade, ne nihče drugi, pripeljal to idejo naprej ...

Če ta Ahmad ne bi bil del tega socialnega kroga s katerim se druži okrog socialnega centra Rog, itn., in če se ne bi ustvaril ta medijski pritisk, potem se tudi vi nanj ne bi spomnili, sem prepričan."


Luka Mesec:  "Slovenija bi lahko kadarkoli obravnavala njegovo prošnjo, ampak je ni, temu so pritrdile vse sodne instance, niti eno, ne slovensko, ne evropsko sodišče ni odločilo, da Ahmad mora biti deportiran, vsa sodišča so odločila, da Slovenija sicer ni dolžna obravnavati prošnje, če želi pa lahko na podlagi diskrecijske klavzule obravnava katerokoli prošnjo pač želi ..."


KOMENTAR: Uredništvo
Za kaj v resnici gre v primeru begunca Ahmada
Sirec Ahmad je zgolj eden od podobnih primerov beguncev, ki bi po Dublinski uredbi za azil morali zaprositi v prvi državi EU kamor so vstopili (v tem primeru Hrvaška, (izvzemši Grčijo s posebnim statusom)). Vsa Slovenija se ukvarja ravno z njim, ker ga je za svoj politični boj proti azilnemu sistemu v Sloveniji izkoristila ena izmed aktivističnih skupin v Rogu, ki jo vodi aktivist in glasbenik Miha Blažič N'toko. Zaradi politične zlorabe usode begunca Ahmada je do spora prišlo že znotraj skupin v Rogu, a Blažičeva linija, ki pravno in PR-ovsko vodi primer "brivec Ahmad", je s svojim "modelom zgledne integracije" taktično vseeno šla v medije, da preko pritiska javnosti od vlade izsili političen poseg v postopek. Drži namreč dejstvo, da bi oblast kadarkoli lahko uveljavila diskrecijsko pravico (odločanje o azilu prevzela nase), če bi to hotela, ampak se zavedajo, da primer sirskega brivca ni v ničemer tako poseben, da bi izjemo lahko upravičili pred množico ostalih, ki bi se na precedenčno odločitev lahko kasneje pravno sklicevali. In prav slednje želijo doseči Rogovski aktivisti. Situacijo so za svoj politični PR izkoristili Socialni demokrati in stranka Levica ter javnomnenjsko oslabljenega Mira Cerarja stisnili v kot, iz koder se je reševal z nepremišljenimi izjavami in dejanji, ki jih je danes neprepričljivo zagovarjal v državnem zboru. Medtem so Blažičevi odvetniki na upravnem sodišču (pri nazorsko naklonjenem sodniku Boštjanu Zalarju, bratu nekdanjega pravosodnega ministra LDS) dosegli vrnitev odločanja o Ahmadovi prošnji na MNZ, ker so uradniki v odločbi zapisali, da Ahmadovega primera ne "bodo obravnavali", po mnenju sodnika Zalarja pa bi morali zapisati, da ga "zavračajo". Nekdanji minister za javno upravo in dr. pravnih znanosti Gregor Virant je odločitev označil za "zelo birokratsko", nekoč že pravnomočno zaključen primer  "brivec Ahmad" pa je s tem ponovno odprt.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike