Po odhodu Salvinija med migranti narasel pogum za prečkanje morja. Katoliška Cerkev ostaja med najbolj sprejemajočimi
POSLUŠAJ ČLANEK
Po odhodu Mattea Salvinija z mesta italijanskega notranjega ministra se število prihodov migrantov v Italijo preko morja spet povečuje.
Ena najbolj zvestih skrbnic za prišleke v Italiji ostaja Katoliška cerkev, pri čemer ji zgled daje sam Vatikan. Papež bo tako ponovno sprejel 33 migrantov, njegov blagajnik, poljski kardinal Konrad Krajewski pa katoliške župnije, samostane in druge ustanove ponovno poziva, naj migrantom odprejo svoja vrata.
Prav na dan, ko je na obali Sicilije pristalo 121 migrantov, je papežev blagajnik, kardinal Konrad Krajewski poslal vabilo vernikom: »Začel bom s seboj, odprimo naše župnije, redovne ustanove in samostane, da bi gostili vsaj eno družino iz migranstkih taborišč na Lezbosu. Tako bomo lahko poskrbeli za vse,« je dejal kardinal.
Tako je govoril kmalu po srečanju s 33 migranti, ki so prišli prav iz omenjenega grškega otoka. »Na Lezbosu sem bil priča strašnim razmeram. V maju je tam bilo 7.000 oseb, danes jih je več kot 17 tisoč, od tega 800 otrok brez spremstva. Živijo v nestrpnosti in dramatičnih razmerah. To je težava in sramota za Evropo,« je povedal poljski kardinal.
Omenjenih 33 migrantov iz Afganistana, Kameruna in Toga je sprejel Sveti sedež, v decembru pa jih namerava še dodatnih deset. Humanitarni koridor z Lezbosa je bil organiziran na prošnjo papeža Frančiška. Po mesecih pogajanj med Svetim sedežem in italijanskim notranjim ministrstvom je skupina migrantov dobila možnost priti v Vatikan. To pa ni prva skupina migrantov, ki jih je papež sprejel. Že aprila 2016 je sprejel dve družini iz Sirije.
Različne italijanske župnije so, od leta 2016 do danes, preko humanitarnega koridorja svetega Egidija sprejele 3.026 migrantov. Protestantska skupnost v Italiji pa še dodatnih 2.448.
Poljski kardinal je medijem predstavil tudi primer kardinala iz Luksemburga, ki je iz Lezbosa na svoje stroške odpeljal dve družini in jih nastanil v hiši, kjer živi tudi sam.
Evangeličanska cerkev v Nemčiji je združila 50 protestantskih organizacij in zbrani denar posredovala organizaciji Sea Watch. »Premalo je le govoriti, potrebna so dejanja,« je povedal predsednik evangeličanske cerkve v Nemčiji, Heinrich Bedford-Strohm.
Povečanje števila migrantov, odkar ima Italija vlado brez Salvinijeve Lige, ni nobeno presenečenje. Potem ko je začetek septembra Conte drugič prisegel kot predsednik vlade, je število tistih, ki so se iz Libije podali na pot proti Italiji, drastično poskočilo.
Po strogih Salvinijevih ukrepih je denimo septembra lani italijanske obale doseglo le 947 migrantov, po njihovi odpravi pa letošnjega septembra trikrat več, 2498. Tisoč več migrantov je bilo tudi v oktobru, novembra pa 100 več.
Trend tako sledi odnosu italijanskih oblasti do odprtosti lastnih meja za sprejemanje nezakonitih prišlekov. In zdi se, da jih bo ob obstoječi politiki italijanskih oblasti svojo srečo pri nevarni poti preko Sredozemskega morja preizkušalo čedalje več.
Ena najbolj zvestih skrbnic za prišleke v Italiji ostaja Katoliška cerkev, pri čemer ji zgled daje sam Vatikan. Papež bo tako ponovno sprejel 33 migrantov, njegov blagajnik, poljski kardinal Konrad Krajewski pa katoliške župnije, samostane in druge ustanove ponovno poziva, naj migrantom odprejo svoja vrata.
Prav na dan, ko je na obali Sicilije pristalo 121 migrantov, je papežev blagajnik, kardinal Konrad Krajewski poslal vabilo vernikom: »Začel bom s seboj, odprimo naše župnije, redovne ustanove in samostane, da bi gostili vsaj eno družino iz migranstkih taborišč na Lezbosu. Tako bomo lahko poskrbeli za vse,« je dejal kardinal.
Tako je govoril kmalu po srečanju s 33 migranti, ki so prišli prav iz omenjenega grškega otoka. »Na Lezbosu sem bil priča strašnim razmeram. V maju je tam bilo 7.000 oseb, danes jih je več kot 17 tisoč, od tega 800 otrok brez spremstva. Živijo v nestrpnosti in dramatičnih razmerah. To je težava in sramota za Evropo,« je povedal poljski kardinal.
Cerkev v Italiji sprejela že več kot 5500 migrantov
Omenjenih 33 migrantov iz Afganistana, Kameruna in Toga je sprejel Sveti sedež, v decembru pa jih namerava še dodatnih deset. Humanitarni koridor z Lezbosa je bil organiziran na prošnjo papeža Frančiška. Po mesecih pogajanj med Svetim sedežem in italijanskim notranjim ministrstvom je skupina migrantov dobila možnost priti v Vatikan. To pa ni prva skupina migrantov, ki jih je papež sprejel. Že aprila 2016 je sprejel dve družini iz Sirije.
Različne italijanske župnije so, od leta 2016 do danes, preko humanitarnega koridorja svetega Egidija sprejele 3.026 migrantov. Protestantska skupnost v Italiji pa še dodatnih 2.448.
Poljski kardinal je medijem predstavil tudi primer kardinala iz Luksemburga, ki je iz Lezbosa na svoje stroške odpeljal dve družini in jih nastanil v hiši, kjer živi tudi sam.
Evangeličanska cerkev v Nemčiji je združila 50 protestantskih organizacij in zbrani denar posredovala organizaciji Sea Watch. »Premalo je le govoriti, potrebna so dejanja,« je povedal predsednik evangeličanske cerkve v Nemčiji, Heinrich Bedford-Strohm.
Po prisegi druge Contejeve vlade število migrantov poskočilo
Povečanje števila migrantov, odkar ima Italija vlado brez Salvinijeve Lige, ni nobeno presenečenje. Potem ko je začetek septembra Conte drugič prisegel kot predsednik vlade, je število tistih, ki so se iz Libije podali na pot proti Italiji, drastično poskočilo.
Po strogih Salvinijevih ukrepih je denimo septembra lani italijanske obale doseglo le 947 migrantov, po njihovi odpravi pa letošnjega septembra trikrat več, 2498. Tisoč več migrantov je bilo tudi v oktobru, novembra pa 100 več.
Trend tako sledi odnosu italijanskih oblasti do odprtosti lastnih meja za sprejemanje nezakonitih prišlekov. In zdi se, da jih bo ob obstoječi politiki italijanskih oblasti svojo srečo pri nevarni poti preko Sredozemskega morja preizkušalo čedalje več.
Konec septembra so na Trgu sv. Petra postavili posebno skulpturo v čast beguncem in migrantom
https://youtu.be/zwOxSO5lljQ
https://youtu.be/zwOxSO5lljQ
Zadnje objave
Vlada z novim pravilnikom spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
1 komentar
kdorkoli
Škoda, da nismo pred stoletji tako prisrčno sprejemali mohamedanskih Turkov, ki so si takrat zelo prizadevali za migriranje v Evropo!?
Namesto da bi jim gostoljubno ponudili sol na kruhu, smo jih sprejemali z arkebuzami, meči in sulicami.
Kot Arabci so tudi Turki zelo trpeli zaradi nas - samo pomislite, koliko jih je utonilo v mrzli Kolpi pri Sisku, ko so nas - prav tako iz Bosne - prišli obiskat! pa smo jih sprejeli z vojsko - nesramneži.
Spodobilo bi se, da se jim ponižno opravičimo za prestano gorje, a ne?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.