Po letih preganjanj kristjanov Irak priznava božič kot državni praznik

Iraški parlament je 16. decembra soglasno potrdil, da bo božič od letošnjega leta v državi razglašen za državni praznik.

Sklep pomeni izjemno veselo in prelomno novico za iraške kristjane. Tem se tako po skoraj dveh desetletjih medverskega nasilja, ki jih je množično preganjalo v begunstvo, obeta boljša vključenost v javno življenje te osemintrideset milijonske bližnjevzhodne države.

Kristjani so 25. decembra sicer že do sedaj imeli prost dan, vendar pa ta ni veljal za večinoma muslimansko prebivalstvo.

Pobuda za formalno razglasitev božiča za državni praznik je nastala na oktobrskem srečanju iraškega kardinala, kaldejskega patriarha Babilona Luisa Raphaela Saka in predsednika države Barhama Saliha. Slednji je po srečanju poudaril pomembno vlogo krščanskih skupnosti v državi, kljub dolgoletni diskriminaciji in džihadističnemu nasilju. Pobuda kardinala Saka je s tem dobila tudi močno politično podporo.

Po odločitvi iraškega parlamenta se je kardinal Sako v posebni izjavi zahvalil za podporo predsedniku Salihu, predsedniku parlamenta Mohamedu al Halbousiju in vsem ostalim poslancem "za njihov pozitiven glas za sokristjane" in prosil za Božji blagoslov. Predsednik Salih pa je znova poudaril svojo zavezanost, da bo kristjanom, razseljenim zaradi invazije ISIS, pomagal, da se vrnejo na svoje domove.

V Irak prihaja tudi papež Frančišek

Dobrih novic za iraške kristjane pa s tem še ni konec. Odločitev je bila namreč sprejeta manj kot tri mesece pred načrtovanim obiskom papeža Frančiška v tej državi. Ta bo v obdobju od 5. do 8. kljub trenutni zdravstveni krizi obiskal Bagdad, Erbil, Bakhido, Mosul ter se ustavil na ravnici Ur, ki je tradicionalno priznana kot rojstni kraj očaka Abrahama.

Frančiškov obisk bo izjemno pomemben za območje, ki ga je v zadnjem desetletju razdejala Islamska država in iz njega skoraj popolnoma izbrisala krščansko prebivalstvo. Tako napovedani papežev obisk kot razglasitev božiča za državni praznik pa jim dajeta pomembno sporočilo, da se v svoji državi lahko znova počutijo dobrodošli in da niso več obravnavani kot drugorazredni državljani, kar je sicer njihova splošna pritožba že desetletja.

Obisk pa bo po mnenju kardinala Saka tudi priložnost za uvedbo nove vizije Cerkve v Iraku in regiji, ter vzpostavitev novega načrta za to. Zaradi tega je iraške kristjane pozval k razmisleku o svojem prispevku v družbi ter o viziji in poslanstvu krščanstva tako v Iraku kot na Bližnjem vzhodu.

Desetletje hudih udarcev za bližnjevzhodne kristjane

Tem zadnji desetletji resnično nista prizanašali z nasiljem. Prvi udarec jim je zadalo medversko nasilje po padcu Sadamovega režima, še hujše težave pa so prišle z obdobjem arabske pomladi in vzponom Islamske države. Njen režim je namreč skorajda povsem iztrebil krščansko skupnost na severu države.

Po poročilih organizacije Aid to the Church in Need (ACR) se je katoliško prebivalstvo na tem območju zmanjšalo za kar 80-odstotkov in z več kot milijona padlo na le 150.000 vernikov.

Zato veliko upanje v papežev obisk polaga tudi kaldejski katoliški nadškof Bashar Warda iz Erbila, ki je za ACR dejal, da se bo papežev obisk morda izkazal kot ključen za reševanje njegove starodavne krščanske skupnosti pred izumrtjem. Papež je tako po njegovem mnenju vedno imel veliko posluha za marginalizirane skupine:

»Smo ljudje, ki smo bili marginalizirani do samega obstoja. Papež Frančišek je bil ves čas svojega papeštva vedno blizu marginaliziranih in zdaj bo prišel med nas, da to pokaže.«

Letošnja poročila ACR sicer kažejo, da razmere ostajajo težke. Kristjani ostajajo žrtve nasilnih milic, ki so sicer pomagale premagati ISIS in na tem območju delujejo z dovoljenjem iraške vlade, vendar pogosto nadlegujejo in ustrahujejo lokalno prebivalstvo. Velika težava ostajajo tudi brezposelnost, upravna korupcija ter verska diskriminacija na družbeni ravni.

Spodbudno pa je, da je med razlogi za izseljevanje vse manj prisotno brezdomstvo, v pokrajini namreč poteka uspešna akcija obnove porušenih cerkva in domov.