V tokratni oddaji Vroča tema, ki jo vodi Luka Svetina, sta bila gosta predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada prof. dr. Jožef Muhovič in nekdanji minister za kulturo v drugi in tretji vladi Janeza Janše prof.dr. Vasko Simoniti. V luči državnega praznika kulture so na predvečer Prešernovega dneva v Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, tudi tisto najpomembnejšo, za življenjsko delo. Letos sta prejemnika multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar Herman Gvardjančič. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v svojem življenjskem opusu trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico.
Ob tem si je nagrado Prešernovega sklada letos prislužilo šest ustvarjalcev, tudi novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med letoma 2019 in 2022, pianist Aleksander Gadžijev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih ter tujih odrih v zadnjih treh letih, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam, razstava v galeriji Insula in razstava Izbrana dela, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester ter arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih.
Vseeno je bilo večje pozornosti v javnosti deležno ravnanje pisateljice Svetlane Makarovič, ki je svojo nagrado leta 2000 zavrnila, ker je bil istega leta med nagrajenci tudi pater Rupnik, letos pa jo je želela nazaj, a so jo v Prešernovem skladu zavrnili, da ne more biti del uradne prireditve. Po koncu uradnega dela je Makarovičeva, špekulira se, da v dogovoru z aktualno oblastjo, Cankarjevim domom in režiserjem prenosa na RTV, v spremstvu petkovega kolesarja Jaše Jenulla zakorakala na oder in odrecitirala svojo pesem.
Muhovič in Simoniti sta v oddaji kritizirala njeno ravnanje, med drugim komentirala tudi ostale nagrajence in kako imena nagrajencev odražajo trenutno stanje v slovenski kulturi ter umetnosti. Strinjala sta se, da pozivi k odvzemu nagrade patru Rupniku niso upravičeni.
Vse napisano je dejanskost in žalostno , da je kar je in je nesprejemljivo v marsičem, sploh pa, da ne zgubljamo besed o trojki, nemarno napravljenih v rdečezvezdje, dovolj graužasto, da se reče samo to, da je sramotenje velikega poeta, domoljuba Slovenca, velike človeške duše, ki je znala bistvo bivanja v verzih postaviti ob svetovne genije poezije – da himne slovenskega naroda ne omenjam…
AMPAK
Rupniku pa ne ratalo. Ne more.
To bo treba razkužit, splaknit in zelo verjetno sklesat v karjole tere odpeljat na komunalo.
Kaj, veliko umetniško drekalo dela, da se ne ojunači in ne pride na svetlo, se ne ve, morda čaka, da se bo prvi na ogled postavil oni, ki je svoje “nune” privezoval kar na radiatorje, kdo ve? Podobnost je zgolj slučajna. Oba umetnika. eden pod “foto” drugi pod “lopatica” in skicirka. Oba sta v 1.plan pehala svojo edinstveno umetnost, da sta lahko rinila v žensko, ki je bila zavedena, varana, strašena, omamljena in posiljena in zdaj še pljuvajo vanjo ker je končno spregovorila…in probajo ščititi njuno “umetnost” na piedestalih fikcijskih postulatov akademskih vzvišenosti – o žrtvah nič – ker jim žensko bitje pomeni kar pač jim pomeni – eno samo breme, frustracijo, kolosalno zgrešenost in neizpolnjenost – ki jo za slovenske razmere fantastično opisujejo knjige največje čistostim in se berejo pod naslovom” Ogenj, rit in kače niso za igrače” !
Tako nekako.
ga.MIklavčičeva Milena, kaj porečete, boste napisala še 5.del?
Bo šlo? Super knjiga bi bila to. Mislim, Rupnik in Smodej ali kaj podobnega, saj je polno tega-pa še malo dr.Ruglja in Alkohola brizgnite čez, pa bo še smrdelo zdraven…pa slovensakim škofom tudi ne pozabite poslati kak izvod, da padejo malo v realni betontanc svet brez s kocinami na obrazu in po riti…
Kaj se pa tako razburjate. Pri nas sploh Prešernove nagrade ne bi smeli podeljevati. Ne bi se smela imenovati po tistem pijancu in pedofilu, ki je komaj 14 letni Ani naredil otroka. Če pogledamo malo naokoli, alkoholnih in sifilitičnih umetnikov ne manjka. Lahko razne romane in simfonije kar zbrišemo s tega sveta? Primerjati umetnost Smodeja in Rupnika pa ne gre. Zame so Rupnikovi mozaiki veličastni. Rupnik ni na nobenem mozaiku podpisan, morda pa to vendarle ni zaradi skromnosti, hm kdo ve?!?
Tudi jaz mislim, da peteršiljček v riti ni umetnost. Drogiranje in posiljevanje mladoletnic, malce sado mazo “umetnikovanje” z množico žensk in podobno, je težko primerjati z nekom, ki je ustvaril dejanska umetniška dela. Drugo pa je, da pravzaprav nikjer nisem zasledila kakšno nasilje nad ženskami naj bi Rupnik vzganjal, ker tisto kar sem uspela preberati je bil mobbing in nadlegovanje, ne pa nasilje….Ali pa res ne berem pavih virov… Nekako se mi zdijo stvari nekoliko neprimerljive v vseh smislih….razen, da je določeno vedenje nesprejemljivo v vseh okoljih – ne vem, če se da oboje enako kriminalizirati…..Radiatorske seanse bi morale biti kaznive in nekomu je bilo to čisto jasno in ga zato ni več med živimi.
Če kdo, potem Vasko Simoniti ne bi smel komentirati drugih značajev in ljudi. Osebno je najneprijetnejši Slovenec. Osornost, ki jo je kazal med obema mandatoma kulturnega ministra je dno dna obnašanja.
Vsak, ki loči KULTURO od Ne-kulture, bo potrdil, da je bil gospod Simoniti eden med boljšimi KULTURNIMI ministri.
Sedanja ministrica – Asta mu ne seže niti do gležnjev.
Asta propagira, tako, kot Jenul in Makarovičeva, predvsem NE-kulturo in to je odseval tudi program zadnje proslave.
Ko je ministroval Simoniti in vlada JJ, je bila res KULTURA v sliki in besedi – tudi na PROSLAVAH.
Kdor dvomi v to, naj si zavrti proslave za časa Desnih vlad in tiste v času Levih vlad.
Levica nima smisla za kulturo, ampak bolj za alternativo tega, ki odseva RAZKROJ kulture, kar pelje v kulturno dekadenco.
Če je tebi, Rado, “osebno najneprijetnejši”, je to izključno tvoj problem.
A dej no, Rado ? Dr.Simoniti je samozavesten človek in ima biti za kaj ! Zaveden Slovenec, izjemno izobražen, pa pokončnega značaja! Tak pa gre slovenceljskim revčkom v nos, seveda!
Neprijeten ? Saj ti ni treba živeti z njim pod isto streho !
Najboljši minister za kulturo doslej! Zdržal je občevati z drhaljo samo zato, ker je sam visoko kulturen in mu je to pomagalo, da je ohranil živce ob vseh brutalnih napadih nanj.
Veliko skupnega imata z Janšo.Strele švigajo v visoke vrhove !
Potem meniš, da je Zlatko kulturnik?
Nevo bi popravil, če bo dovolila… Nekaj v oblaku je označila za “pasivno primitivnosti”. Ponudila mi je označbo za prejšnjega ministra, torej “aktivna primitivnosti” in to v funkciji ministra in ex ministra za kulturo.
Kultura ni umetnost in umetnost ni kultura.
Umetnost je nekaj popolnoma drugega. Potem, ko je opustila kanone, ki so stoletja vladali in se podala na pot raziskovanja, je postala nanavadna, nerazumljiva in izgubila je svoj osnovni namen.Umatnost je nastala zato, da bi ljudem olepšala življenje, Da bi v grobi naravi in težkemu življenju prinesla nekaj lepega razveseljivega. Iz človeka, ki s ebori za preživetje je izvabila nekaj, kar ni golo preživetje. Za umetnost je bilo potrebno dvoje:umetnik,ki je umetnino ustvaril in občudovalec, kakteremu je umetnina namenjena.
Danes so se ta razmerja porušila. Umatnik ni vezan več izkljuno na občudovalca, konzumenta umetnine, temveč s epred vsem ukvarja pridobiti mecena, ki umetnino plača.
V Sloveniji so si umetniki priborili poseben status. Z izgovorom, da je Slovenija majhna in je premalo konzumentov, ki naj plačujejo umetnost, sose umetniki pripeli na državne jasli, država pa to s pridom izkorišča. V dobi enoumja je politika umetnost izrabkjala za svojo propagando. Sprva je diktiralaustvarjalnost in nastale so znamenite freske in mozaiki v parlamentu. Ko so s eumetniki nekolko izvili iz naročja revolucije, so šli svojopot naprej in nastake so umetnine svobodnega duha. Pa se umetnost ni ustavila smo pri tem. Umatniki so se privezali na državne jasli in izbrannci so si zagotovili blaginjo pod soncem, dela pa proglašali za genialnst. Dobili smo genije, ki pa so se izridili in postalikrojači novih oblačil. Nenehno krojijoin šivajo ter trošijo drago blago in zlate niti, izdelkov pa je bore malo in cesar je nenehno gol. Goloto opravičuje z genjalnostjošiviljskih mojstrov. Ker dvor plačuje pregrešno darage krojače, jih mora podpirati s slavospevi novinarjev in kritikov. Tako nastane druščina, ki se je odcepila od ljudstva in živi v svojem svetu. Ni pa otročaja, ki bi rekel Cesar je vendar gol? Tu in tam se sicer javi kdo, ki ošavrkne ta nasrolizem, pa ga mmeceni takoj zatolčejo, saj zaslutijo, da so lahko ob del provizij, ki jih umetniki olačujejo kot davek za bonitete,ki jih meceni nudijo.
( popravite tipkarske napake, ki niso nastale namerno)
Dobro ste opisali, kaj in zakaj se danes nekoga razglasi za umetnika.
Pri EU sredstvih, mislim, da preden EU nekaj plača, mora tudi dotična država nekaj prispevati.
Tako pravilo bi jaz namenila tudi za UMETNIKE.
Če si je določen umetnik nekaj tudi sam prislužil z delom, ki ga je ljudstvo plačalo (naj bo to za igralce, režiserje, pisatelje ali kiparje, slikarje), potem se pravi, da ljudje to kupijo.
Ko pa je nek “UMETNIK” le prisesan na državne jasli, pomeni, da to nikomur ni všeč in zato tega ne “proda”.
Sedaj pa vidimo, da je umetnost postala POLITIKA, ki jo finansirajo politiki. Ker je pri nas v, glavnem v vladi Leva politika, seveda so podprti iz “državnih jasli” taki umetniki iz Levega pola, kot je Jenul, Metelkova….. In posledično gremo v PROPAD kulture, ko namesto kulturnikov, dobimo lenuhe.
To je pokazala tudi zadnja državna proslava, ki je bila prav bedna in daleč od KULTURNEGA dogodka, ki bi ga bili pripravljeni gledalci tudi plačati.
Umetnost je še kako kultura, če je umetnost. Res pa je, da je tudi nekultura odraz širšega pojmovanja kulture…. Vendar je postavljanje idealov in njihovo doseganje postalo lenim in nesposobnim ustvarjalcem prezahtevno in po liniji najlažjega odpora do tega kažejo očiten zgolj odpor. Zrcaljenje ni umetnost, odsevanje ni umetnosti….je zgolj dokument o nekaterih dejstvih, ki kažejo na precej močno dekadenco in posledičen propad nečesa kar je civilizacijo napredovalo. Konec je konec…..človeštvo je stopilo na rob lastnega propada.
Ni kaj, to je to.
“nekoliko zanemarjene osebe”,
zame ZELO!
Najprej moraš biti v osnovi KULTUREN. Tega se ne naučiš niti priučiš. Asta je balzam – v primerjavi s “houdrastim” grafikom Vasko(to)m.
Obiskovalcem Foto-puba, je seveda všeč Asta, ker o PRAVI kulturi, se jim še sanja ne.
Vasko Simoniti je bil tapravi KULTURNI MINISTER, ker on živi kulturo, tako v govorjenju, kot obnašanju.
Prav simpatičen res ni, je bil pa gotovo srčno zavzet za vse tisto, kar naj bi kultura v resnici bila – tisto več k čemur bi moral stremeti vsak človek, da bi človeštvo lahko napredovalo. Pasivna primitivnost, ki se preliva v šokantnost in agresijo ter se potem “samoimenuje” kritičnost v kulturi, je v posmeh vsemu zaradi česar je vredno živeti….
Johan, rešuje te staro rimsko pravilo, da se o okusih ne razpravlja.
Če misliva na iste vsebine, z moje strani, ti moram odločno ugovarjati; ne ge za okus!
Dragemu Mefistu!
Še malo o okusih, vem pa, kam in na kaj meriš. Zato nekaj za
miselno telovadbo. Podal ti bom le fundament, ti pa razmisli in domisli. Torej, okus je stvar brbončic. Ko sva absolvirala okus, greva na všečnost, s katero si ne boš veliko pomagal, ker gre za čustveno kategorijo, ki nima ničesar skupnega s kritičnostjo in kritištvom, ki sodita med razumska in analitična dejanja. To je vse. Oziroma, skoraj vse. In šele tu se pravzaprav, vse začne. Zato mi je npr., pršut okusen, Kraševka všeč, toda, ampak… Moja babica bi jo že ustrezno označila, tako, kot nekoč davno, svojo sosedo (!).
Všeč mi je, ko Simoniti pravi, da “to” počnejo duhovniki in nune vsak dan in da je to normalno. So mi in oni in one takoj bolj všeč 😀