Po krepitvi dialoga med Rusijo in Natom slednji enotnejši, rešitev ukrajinskega konflikta pa še daleč

Vir: Twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Razlike med nasprotnima stranema (p)ostajajo nepremostljive: tudi po včerajšnjih pogajanjih med Rusijo in zvezo NATO v Bruslju ne moremo govoriti o bistvenem napredku, razmere pa ostajajo zaostrene.

Kljub dejstvu, da smo priča množičnim vojaškim vajam tako s strani ruskih sil kot tudi držav članic ali zaveznic zveze NATO, se rivalstvo še ni preselilo na bojišče, retorika diplomatov in politikov pa kaže v smeri krepitve zavezništva na evropskem kontinentu.

Spomnimo, Rusija je pred časom Zahodu postavila zahteve za varnostna zagotovila, po katerih naj bi se zavezništvo obvezalo, da medse ne bo sprejelo nobene članice iz ruske interesne sfere, obenem pa bo zmanjšalo vojaške aktivnosti v bližini te države. Rusi so v nasprotnem primeru napovedali vojaško "reševanje problema", obenem pa pozvali k mirni rešitvi. Če povzamemo stališča ruske diplomacije, naj se NATO vrne na meje, na katerih je bil leta 1997.

Rusi se ne bi pogovarjali o raketah


Že v ponedeljek so v Ženevi potekala pogajanja med predstavniki ZDA in Rusije, ki so bila po pričakovanjih brezplodna, situacija pa je ostala nespremenjena. Ameriški državni sekretar Anthony Blinken je tako Rusijo pozval, naj se odreče agresiji, njenim pogojem pa se je zoperstavil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitri Kuleba in povedal, da Ukrajina in ZDA skupaj iščeta diplomatsko rešitev soočenja z Rusijo, obenem pa "tesno sodelujeta pri odvračanju ruske agresije".  ZDA so ob tem pripravile predlog o zmanjšanju prisotnosti raketnih sistemov v Evropi, a ruska stran zaenkrat ni pokazala interesa za pogovore.

A po drugi strani bi ponedeljkova pogajanja lahko imeli tudi za vsaj deloma uspešna, saj, kot izpostavlja direktor Kennanovega inštituta pri WWICS Matthew Rojansky, niso bila namenjena velikemu preboju ali doseganju odločilnih sporazumov, temveč zgolj zaviranju konflikta, ki do tega trenutka dejansko še ni eskaliral.

https://twitter.com/USNATO/status/1481252547654475782?

Napada na Ukrajino bojda ne bo, rešitve konflikta pa tudi ne


Kljub obojestranskim pozivom k diplomatski poti reševanja situacije (tudi ruski pogajalec in namestnik zunanjega ministra Sergej Rjabkov vseskozi zatrjuje, da njegova država ne bo izvedla agresije na Ukrajino) se po včerajšnjih bruseljskih pogajanjih končna rešitev zdi precej oddaljena, saj ne popušča nihče. Tako je ameriška veleposlanica pri Natu Julianne Smith povedala, da nihče ne more spreminjati politike širitve zavezništva oziroma "politike odprtih vrat", kar pomeni, da se Natu lahko pridruži vsaka država, ki to želi.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1480963047397249032

Pogovore na ravni Sveta Nato - Rusija je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg označil za resne in neposredne, a povedal je tudi, da razlik ne bo lahko premostiti. Kot bistveno je izpostavil dejstvo, da je do pogovorov sploh prišlo, a v svojih stališčih je bil jasen: "Le Ukrajina in 30 zavezniških držav lahko odloča o tem, ali bo Ukrajina postala članica. Rusija na to nima veta." Zavrnil je tudi trditve, da Ukrajina ogroža Rusijo, saj, kot je povedal, je Rusija največja kopenska sila v Evropi, ki je v preteklosti v Ukrajini že posredovala; ta ima zato pravico, da se brani.

https://twitter.com/jensstoltenberg/status/1481297453051793409

Dogajanje pa je pestro tudi izven pogajalskih soban: predsednik ZDA Biden je ruskega kolega Putina v dveh telefonskih pogovorih posvaril pred "resnimi posledicami" v preimeru napada na Ukrajino; predvsem gre za napovedano obilno vojaško pomoč Ukrajincem, ZDA pa pripravljajo tudi drugačne oblike sankcij: nekatere naj bi bile usmerjene proti osebam iz Putinovega kroga (predvsem gre za visoke predstavnike oblasti in vojske), govorijo tudi o blokadi Severnega toka 2, najhujše pa naj bi predvidevale omejitev dostopa Rusije do svetovnega bančnega sistema.

Kam se je izgubila Evropa?


Glede na to, da je Severni tok projekt Rusije in Nemčije, se postavlja vprašanje, kam se v tem konfliktu pozicionirajo evropske države in EU kot institucija; jasno je, da so države članice glede odnosov z Rusijo razdeljene, EU sama pa je v celotnem dogajanju marginalizirana (kar je, glede na različne poglede članstva, dokaj logično). Ali evropske države sploh kdo upošteva? Generalni sekertar Nata Jens Stoltenberg je ponudil odgovor, da so evropske države članice Nata, v Svetu NATO - Rusija pa ima vsaka država svojega predstavnika, ki zastopa njene interese.

Svetovalec slovenskega ministra za obrambo Boštjan Perne je na Twitterju zapisal, da dosedanja pogajanja niso pripeljala nikamor, razen do vse večje enotnosti članic Nata. Ne gre pa pozabiti na dejstvo, da ruski časopis Pravda v svojem prispevku piše, da je bil storjen prvi korak do vojne, ter da so nekatere članice Nata (Slovenija, Albanija, Severna Makedonija in Črna gora) povsem nerelevantne  za ameriško varnostno stališče in bi kot take lahko sprožile konflikt med nasprotnima stranema.


Rusija izgublja, NATO se krepi


Vse več pokazateljev govori o tem, da Rusija izgublja vpliv na evropskem kontinentu, krepijo pa se simpatije do zveze NATO. Vse pogosteje se pojavljajo namigovanja, da naj bi se zavezništvu pridružili do sedaj nevtralni Švedska in Finska, ki ruskim predlogom strogo nasprotujeta. Švedski general Micael Byden je tako pred dnevi povedal: "Predlogi za novi varnostni red bi popolnoma uničili temelje naše varnostne politike. Želimo postati močnejša obrambna sila v vseh kategorijah in razviti splošno obrambo. A to je pogojeno z mednarodnim sodelovanjem."

Tudi švedski obrmbni minister Peter Hultqvist poudarja pomen sodelovanja z Natom, kot osnovno platformo švedske varnosti pa vidi EU. Meni tudi, da ima po načelih ZN vsaka država pravico do uveljavljanja lastne suverenosti, Rusija pa s svojimi predlogi nasprotuje mednarodnemu pravu.

Tudi predsednica finske vlade Sanna Marin je pred kratkim sporočila: "Finska sama določa svojo zunanjo in varnostno politiko. Ne bodo nas izsiljevali." Tudi več tujih analitikov meni, da ruske dejavnosti vzpodbujajo želje Fincev in Švedov po opustitvi nevtralnosti in pridružitvi zavezništvu.

Hkrati je estonska premierka Kaja Kallas sporočila, da se blatske države z Natom dogovarjajo o povečanju sil na njihovem ozemlju; Reuters poroča, da bo NATO o tem odločal v sredini februarja. Nezanemarljivo je tudi dejstvo, da je včeraj slovaška vlada sprejela obrambni sporazum z ZDA, ki bi Američanom omogočal uporabo dveh letalskih oporišč v tej državi. Slovaška bi v tem primeru lahko od ZDA dobila sredstva v višini okoli sto milijonov ameriških dolarjev.

Čeprav ruska diplomacija zavzema stališče, da "kljub grožnjam, ki se konstantno kopičijo okoli nas, ne bomo popustili",  pa nekateri koncentriranje ruskih oboroženih sil vidijo kot nenevarno. Nekdanji ameriški veleposlanik v Ukrajini John Herbst meni, da gre za Putinov "gigantski blef", saj da slednji zgolj preizkuša, kdaj bosta ZDA in Evropa trznili: "Dokler bo Bidnova administracija ostala vsaj tako močna, kot je sedaj, bo to zadržalo Putina izven Ukrajine, ne izključujem pa česa manjšega (spopada, op.a.)," zaključi.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike