Po koncu farse s pregonom patra Strehovca je čas za vprašanje, kakšni so sadovi nekulturnega boja za kulturo življenja

Eva Gregorc
15

Na megleno jesensko jutro 10. oktobra se je na ljubljanskem Okrajnem sodišču začelo sojenje proti katoliškemu duhovniku dr. Tadej Strehovcu. V ponedeljek, ko je pomladno sonce grelo ulice Ljubljane, se je sojenje končalo. Tožilstvo je obtožbo proti dr. Tadeju Strehovcu umaknilo. Zveni pravljično, katarzično in skoraj romantično. Je ta zmaga res zmaga ali je zgolj klavrn zaključek več mesecev trajajočega sojenja?

Problem zaključka sojenja je na hitro ošvrknil pravnik dr. Boštjan M. Zupančič, ki je že od vsega začetka zagovarjal, da gre za montiran proces, ki nikakor ne more dočakati obsodilne sodbe. Na svojem Twitter profilu je zapisal, da je poanta sojenja nekje drugje.

Ni potrebno biti bivši sodnik ESČP, da v procesu vidite daljnoročen cilj sistema, ki poizkuša utišati nasprotnike splava in jih potisniti v geto tišine. Postavlja pa se vprašanje, zakaj so na polovici montiranega procesa na tožilstvu nad njim obupali. So bila v prvi vrsti res pravna vprašanja, ki so bila sporna že pred začetkom sojenja? So bili za konec sojenja krivi pomanjkljivi dokazi, ki jih tožilstvo ni imelo že ob vložitvi obtožnice? Ali je morebiti organizatorje tega montiranega procesa zaskrbela množica, ki je v dr. Strehovcu videla žrtveno jagnje?

Z vsako minuto obravnave na sodišču je postajal Strehovec v očeh podpornikov večji heroj in zaključek, ki smo mu bili priča, je bil zanj med slabšimi možnimi izidi.

Z vsako minuto obravnave na sodišču je postajal Strehovec v očeh podpornikov večji heroj. In zaključek, ki smo mu bili priča, je bil zanj med slabšimi možnimi izidi. Zagotovo je za vsakega obtoženca dobro, da nad njim več ne visi obtožnica, a Strehovec bi lahko iz tega “iztržil” mnogo več. Z višje instance kot bi sodba padla, večji heroj bi postal. In tožilstvo mu je z umikom obtožnice ta potencial odvzelo. Odvzelo pa je tudi moč množici, ki je javno spodbujala Strehovca in imela pred sabo realen cilj, za katerega se borijo.

Kaj razplet sojenja pomeni za pro-life gibanja?

Po tem, ko se bodo Strehovec in njegovi podporniki naužili veselja ob zmagi, pa bo čas tudi za evalvacijo njihovega dela. Obtožnica je padla zato, ker tožilstvo ni uspelo dokazati, da je avtor članka dr. Tadej Strehovec. Tudi če bi se spuščali v vsebino članka, bi slej kot prej ugotovili, da ne gre za sovražni govor. To pa še ne pomeni, da je članek okusen, dostojen in primerno orodje za promocijo življenja. Kot niso okusni, dostojni in primerni marsikateri drugi načini, ki smo jim priča pri zagovarjanju pravic nerojenih. Nekulturen boj za kulturo življenja je paradoks, ki bi se mu lahko brez težav izognili.

Mogoče bodo razni pro-life aktivisti ob tem začeli razmišljati, ali so načini, s katerimi nagovarjajo ljudi, res pravi. Mogoče bodo začele organizacije, ki širijo ljubezen do življenja, sodelovati med seboj, ne pa obdelovati vsaka svojega vrtička in ljubosumno gledati na uspehe drugih.

To bi se zanje navsezadnje spodobilo, saj je kultura življenja v Sloveniji na takem nivoju, da se jim pomanjkanja dela zaenkrat še ni potrebno bati. Spodobilo pa bi se tudi zato, ker je v njih vključenih veliko kristjanov, celo cerkvenih dostojanstvenikov. Standardi so zanje pač višji.

15 KOMENTARJI

  1. Ne vem, ali se gre puritanstvo Eva Gregorc ali Domovina.

    Če je šlo za relativizacijo sodnega uspeha dr. Tadeja Strehovca nasproti rdečim pravosodnim mlinom, sta vsekakor obe uspeli.

  2. Imam pa eno pripombo na tote ki so za življenje tudi 2 celic.
    KO SE BO IZ TEH DVEH CELIC RAZVILO PO 9 MESECIH ŽIVLJENJE,KI GA NISVA HOTELA.A BOTE TAKRAT TUDI TAKO GLASNI KO BO TREBA POMAGAT PREŽIVET.
    LEP POZDRAV
    JOŠKO

      • itak.. takole vedno govorijo ljudje, ki so popolni.. cel kup jih je.. najboljs da odmontiramo vse varnostne sisteme iz avtov, ker jih ne rabmo.. ker je le treba mal “z zgornjo glavo mislit”..

      • Vsa čast vama, a je premalo, da bi imeli prihodnost. Za številčno preživetje je potrebno 2,1 otroka na žensko … glede na rodnost v Afriki pa bo treba iti v kar precej večje številko. Če želimo prihodnost, se razume.

    • Za svoja dejanja odgovarjamo. Hecno je, da če se pregrešimo pri pijači, se nihče ne pritožuje, ko plača kazen. Tukaj bi pa raje novo bitje kar ubili in zamahnili z roko ”Bila je napaka. Težko bi preživeli.”
      V prvem primeru plačamo kazen, ker ne moremo odpraviti posledice. V drugem primeru pa raje odpravimo posledico, da nam ne bi bilo treba plačevati računov v prihodnje.

  3. Dajmo bobu reči bob in končajmo s to nedorečenostjo in korektnostjo! Je sporna slika, kaj je tako zelo neokusno? Vsaka resna in utemeljena kritika je dobrodošla, kot tudi jasna in nedvoumna obsodba hinavščine te družbe, ki povsem nedejavno gleda to krvavo žrtvovanje otrok v tisočih vsako leto. Pa tu ne gre zgolj za stališče verujočih. Vsak z občutkom za pravičnost ne more ob tem ostati hladen. Gre za genocid, nemih, nemočnih, katerim nočemo stopiti nasproti s pomočjo in sočutjem.
    Na Hrvaškem je na plakatih še bolj dorečena slika: klešče, ki se stegujejo proti otročku, da ga razkosajo in tako iztržejo iz življenja. In to je vsakodnevna realnost, s katero se nočemo soočiti.

  4. Revolucionarno pravo! Tako pravo je treba z zakonom najhuje preganjati, revolucionarne pravnike pa zbasat v arest.
    Ljudje božji, a ni dovolj? A bomo trpeli te ničvredne osebke na sodniških in tožilskih mestih ali jih bomo odstranili? Za vedno!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime