Po Janši kot "alpsko različico Viktorja Orbana" zdaj skušajo prikazati še Kurza

Tadeja Zabret
Avstrijski kancler Kurz in slovenski premier Janša v vzponu na Triglav septembra lani (foto: Twitter Janeza Janše)
POSLUŠAJ ČLANEK
Avstrijski kancler Sebastian Kurz se je znašel v eni najhujših kriz svoje politične kariere. Tožilstvo je proti njemu in še nekaterim njegovim sodelavcem začelo preiskavo, ker naj bi pred parlamentarno komisijo krivo pričal. Opozicija mu očita korupcijo, politično kadrovanje, posege v medije in »orbanizacijo države« oz. da postaja “alpska različica” Viktorja Orbana.

Če bo vložena tožba – in kancler predvideva, da bo – mu grozi tudi zaporna kazen do treh let. Bi tudi tokratno vlado pod njegovim vodstvom lahko znova pokopala afera Ibiza?

Kancler pred očitki, da je pričal lažno


Posnetek afere Ibiza iz leta 2019, ki pogovorov o korupciji obremenil takratnega podkanclerja iz vrst Svobodnjakov, Heinza-Christia Stracheja, je povzročil razpad prve Kurzeve vlade, ki jo je Ljudska stranka sestavila z desno FPÖ. Čeprav so obtožbe tedaj letele tudi nanj in njegove ožje sodelavce, je Kurz volivce prepričal tudi drugič in postal kancler, a preiskava se je nadaljevala. Tokrat sta prijavo zaradi domnevno lažnega pričanja pred parlamentarno preiskovalno komisijo 24. junija lani pod prisego, da govori resnico, vložili opozicijski stranki socialdemokratov (SPÖ) in liberalni NEOS.

Kurzu so v preiskavi pregledali tudi osebna telefonska sporočila in elektronsko pošto, iz katerih se da precej nedvoumno sklepati, da ne samo, da se je o spornem imenovanju na državnem holdingu ÖBAG pogovarjal, ampak je pri njem tudi posredoval. A Kurz je poskušal ustvariti vtis, da s kadrovanjem ni imel nič in je bil o njem obveščen skoraj mimogrede.

Opozicija trdi, da Kurz bije vojno proti demokratičnim institucijam


Kancler se je branil, da je šel pred omenjeno komisijo z namenom, da na vprašanja odgovori resnično, a je šlo za zadeve, ki so se dogajale pred leti in s katerimi je bil sam včasih seznanjen le obrobno. Odstopiti ne namerava in si, kot pravi, “pri najboljši volji ne predstavlja”, da bi bil obsojen.

Opozicijo je močno zmotilo, da je kancler ob začetku preiskave podvomil v motivacijo in integriteto tožilstva, kar so razumeli kot napad na neodvisno sodstvo. Očitke proti njemu so nato še razširili. Poslanka NEOSa Stephanie Krisper je dejala, da se Kurz bori proti pravni državi, da podpihuje medijsko vojno, ki razjeda demokracijo v državi ter spodkopava državne institucije – tožilstvo, parlament in vrhovno sodišče.

Politico je nedavno objavil tudi članek o medijski vojni kanclerja proti medijem – in sicer prav v času, ko je Kurz prejel nagrado za medijsko svobodo. Kurzu v njem očitajo, da je daleč od spodbujanja »svobode izražanja, političnega dialoga in demokracije«, za kar je nagrado prejel ter da njegova vlada posega v medijsko poročanje, poskuša kadrovati tudi v medijih, sam Kurz pa da je še v vlogi zunanjega ministra redno klical na medije, se pritoževal nad vsebino ter finančno nagrajeval do njega nekritične medije z vladnim oglaševanjem. Očitajo mu tudi obsedenost z medijsko podobo.

Stranka enotno v podporo Kurzu, enako (za zdaj) tudi volilna baza


Kurza v stranki praktično enotno  branijo, da so obtožbe proti njemu neosnovane, da gre za politični lov na čarovnice. Očitno se s tem trenutno strinja tudi njegova volilna baza. Podpora Ljudski stranki, ki jo vodi, je namreč padla le za malenkost, še vedno pa je ÖVP v precejšnjem vodstvu pred SPÖ z 22 odstotki volilne podpore.

KOMENTAR: Tadeja Zabret
Kako se je Kurz naenkrat znašel v paketu z Janšo?
V Sloveniji radi pogledujemo proti severu in se zgledujemo ne le po življenjskem standardu, temveč tudi po standardih demokratičnosti pri severnih sosedih. A ne bi se smeli, smo izvedeli pretekli teden – ker so na drugi strani Alp na istem, če ne še celo na slabšem kot pri nas, ki nas prav tako tare orbanizacija, avtoritarnost premierja in posegi v svobodo medijev, sodstva in drugih demokratičnih institucij – če gre verjeti opoziciji. In čeprav se nekateri očitki v omenjeni preiskavi zdijo iz trte izviti in je jasno, da privatna kanclerjeva sporočila iz preiskave niso kar sama pricurljala v medije, pa imata pokrajini na sončni in senčni strani Alp skupno to, da ju vodita konservativna voditelja. In tako Kurzevi kot Janševi so v Evropskem parlamentu nasprotovali izključitvi Fidesza iz EPP,  oba nasprotujeta priseljevanju in znata jasno nagovoriti preproste ljudi. In gotovo je tudi to dejavnik, ki ga pri izvažanju novic v tujino in dinamiki dogajanja na evropskem parketu ne gre spregledati.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023