Po evtanaziji najstnice v Belgiji: smo v takšni družbi sploh še varni?

Uredništvo
1

V Belgiji so prejšnji teden evtanazirali prvo mladoletno osebo, odkar je država leta 2014 sprejela zakonodajo, ki omogoča evtanazijo otrokom vseh starosti.

Tudi sicer je v Belgiji in drugih državah, kjer je evtanazija legalna, praksa prekinjanja življenja v porastu, zato se številni etiki sprašujejo, ali smo v družbi, kjer oceno kvalitete življenja dajemo v roke države, sploh še varni.

17-letno dekle je bilo prvo, ki je umrlo zaradi evtanazije. Kot so obrazložili, je trpela za neozdravljivo boleznijo in šla skozi “nevzdržne fizične bolečine”, zaradi katerih je prejemala tudi zdravila, ki so jo držala v komi. Ker ni bila polnoletna, so morali soglasje k “postopku” dati starši.

Pravica do smrti?

“Na srečo je zelo malo otrok, ki so primerni za evtanazijo, kar pa ne pomeni, da bi jim morali odreči pravico dostojanstvene smrti,” je povedal Wim Distelmans, ki predseduje belgijski komisiji za nadzor in presojo o evtanaziji.

Belgija je evtanazijo legalizirala leta 2002, leta 2014 pa dopolnila zakonodajo, ki zdaj zajema tudi mladoletne osebe z neozdravljivo boleznijo, pri čemer morajo biti sposobni razumske odločitve in biti v zadnjih stadijih bolezni, potrebna pa je tudi privolitev staršev.

Liberalni senator Jean-Jacques De Gucht, ki je avtor zakona o legalizaciji evtanazije mladoletnih, je dejal, kako tolažilno je, da imajo mladi z neozdravljivo boleznijo in trpijo zaradi bolečin, sedaj izbiro. “Pomembno je, da družba ne zanemari ljudi s tako hudimi bolečinami,” je še dodal.

Evtanazija kot krinka za zdravniške napake

 

Zakonodajalci so ob legalizaciji evtanazije za mladoletnike dobili veliko podporo javnosti, močno pa ji nasprotujejo katoliška cerkvev, pro-life organizacije in skupine zdravnikov. Mnogi se sprašujejo tudi o tem, ali so se otroci sposobni racionalno odločiti ali želijo živeti ali umreti.

Alex Schadenberg iz Koalicije za preprečevanje evtanazije je dejal, da je evtanazija postala priročna “krinka” za zdravniške napake.

Ne glede na invalidnost, bi življenje moralo biti cenjeno. Zakonodajo, ki omogoča prekinitev življenja za ljudi s posebnimi potrebami, ki so mladoletni, je nesprejemljiva,” je dejal. “Namesto tega si moramo prizadevati za upoštevanje raziskav, ki nam zagotavljajo pozorno skrbi za lajšanje njihovega fizičnega trpljenja na moralen način.

Če je merilo le kvaliteta življenja, se zavedamo, da nihče od nas ni varen?

Na nevarnosti vse večje liberalizacije odločanja o življenju in smrti opozarjajo številni zdravniki, etiki in drugi strokovnjaki.

Krščanski etik Danny Burk je prepričan o temnih posledicah poti, ki jo je izbrala Belgija,kjer državi dajejo povečana pooblastila glede odločanja, kaj je kvaliteta življenja: “se sploh zavedamo, da če spoštujemo zgolj tisto življenje, ki zadostuje minimalnim standardom “kvalitete”, potem nihče od nas ni varen?” 

“Ljudje ne posedujemo samih sebe. Nismo si sami dali življenja in zato si ga sami tudi ne bi smeli odvzeti,” pa je kritičen še en krščanski etik, Andrew Walker.

Otroška evtanazija po njegovem odpira vrata še temnejši prihodnosti: “nihče, niti zdravniki, ne morejo z gotovostjo trditi, če in kdaj bo oseba umrla, sploh pri otrocih, pri katerih se bolezensko stanje lahko izjemno hitro izboljša.” 

Po Walkerjevem mnenju je evtanazija ideja, ki maje kulturne temelje družbe, saj sporoča, da življenja ni vredno živeti, ob tem pa subjektivne definicije o kvaliteti življenja prepušča v roke birokratskim uradom, kot je belgijska “Zvezna komisija za nadzor in presojo o evtanaziji.”

Kot varovalko pred vse bolj obširno uporabo evtanazije, kar se sedaj dogaja v Belgiji, države svojim državljanom ne bi smele dopuščati, da se ubijejo, ne glede na njihovo starost, zaključuje etik.

Evtanazija za brez starostne omejitve samo v Belgiji

Belgija je edina država na svetu, ki nima starostne omejitve za evtanazijo, medtem ko ima sosednja Nizozemska starostni prag postavljen pri otrocih od 12. leta dalje.

Med letoma 2003 in 2013 se je število evtanaziranih bolnikov v Belgiji povečalo skoraj za osemkrat, na skupno 8.752 primerov, kažejo podatki nacionalne komisije za evtanazijo.

Evtanazija je legalizirana le v peščici držav po svetu – poleg Belgije in Nizozemske so to še Švica, Luksemburg, Nemčija, Kolumbija, Japonska, Kanada in del ZDA (Washington, Oregon, Vermont, Montana, Kalifornija).
O evtanaziji
Beseda evtanazija izhaja iz grščine in pomeni “dobra smrt”.

Ločimo aktivno, pasivno in neaktivno evtanazijo. Pri aktivni gre za izrecno dejanje, namenjeno usmrtitvi bolnika (npr. s smrtonosno injekcijo),

pri pasivni za odrekanje dejavnostim, ki pacienta ohranjajo pri življenju (zavrne se npr. operacija oziroma se pusti bolnika umreti “naravno”), pri neaktivni pa za odklop z aparatur.

Prostovoljna evtanazija poteka ob privoljenju pacienta ali njegovih sorodnikov, neprostovoljna pa brez omenjene privolitve.

Ločimo še med evtanazijo in pomočjo pri samomoru, kjer zdravnik predpiše smrtonosna zdravila, vendar je pacient tisti, ki je odgovoren za to, da jih vzame. Pri evtanaziji je zdravnik tisti, ki da pacientu smrtonosni odmerek, da bi končal njegovo življenje.

1 komentar

  1. Mislim, da je to izreden primer. Če trpiš nevzdržne bolečine, si želim edino in samo to, da te bolečine prenehajo. Na žalost je v nekaterih primerih smrt rešiteljica. Mnogo starih ljudi se boji umiranja na obroke, odvisnosti od svojcev in drugih ljudi, ko so leta in leta vezan na posteljo. Veliko takih primerov poznam. Človek je v tem stanju popolnoma razvrednoten, brez dostojanstva. Če so nekoč ljudje umirali relativno zgodaj (prezgodaj), se je sedaj življenjska doba podaljšala. Se je izboljšala tudi kvaliteta življenja?Danes se skoraj ne more več umreti. Osemdesetletnikom in celo devetdesetletnikom vstavljajo srčne spodbujevalce, ob vsaki bolezni so antibiotiki v žilo, umetna hrana, tablete proti strdkom, celo hranjenje po sondi, človek, čeprav na smrt bolan, ne more umreti. Ampak dejstvo je, če si za umreti, si za umreti. 

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime