Po desetletjih zastoja veliki premiki v slovenski infrastrukturi

Domači in tuji strokovnjaki so že leta opozarjali, da bodo Slovenijo zaradi premalo ambicioznega razvoja njene cestne in železniške infrastrukture glavni mednarodni prometni tokovi zaobšli. Pristanišči Trst in Reka ogrožata vodilno mesto Luke Koper med severno-jadranskimi pristanišči. Ozko grlo pa je predvsem slaba povezljivost, zastarele železniške povezave in odsotnost zalednih skladišč.

Gradnja 2. tira pa ni bila edina saga na področju infrastrukturnih projektov, ki smo jo Slovenci spremljali več desetletij. Na vseh večjih projektih so namreč postopki projektiranja, umeščanja v prostor in izvedbe javnih naročil trajali nerazumno dolgo. Medtem ko so na avstrijski strani predor Karavanke že vrtali, smo pri nas še vedno vodili postopke javnih naročil. Začetek gradnje 3. razvojne osi se je zamikal iz leta v leto ... Zdelo se je, da se na tem področju v Sloveniji ne da nič spremeniti.

Pravo vprašanje je torej, kaj se je v zadnjih dveh letih spremenilo, da so se vsi ti projekti premaknili z mrtve točke?

 

Podpis pod sliko: V preteklih dveh letih je stekla gradnja številnih obvoznic, na katere so ljudje čakali dolga leta. Na sliki začetek gradnje obvoznice Vodice.

Minister Jernej Vrtovec je eden izmed najbolj učinkovitih ministrov aktualne vlade

Ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu iz vrst NSi je težko slediti po vseh gradbiščih, ki so se odprla v zadnjih dveh letih. Gradi se po celotni Sloveniji, po praktično vseh slovenskih občinah. Od obnove državnih cest, avtocest do ambiciozne prenove železniškega omrežja.

V NSi se zavedajo, da je moderna infrastruktura hrbtenica gospodarskega razvoja Slovenije, hkrati pa temelj skladnega regionalnega razvoja. V proračunu so za področje infrastrukture zagotovljena rekordna sredstva v višini 1 MRD EUR.

Minister Vrtovec je z mrtve točke premaknil projekte, na katere smo čakali desetletja. Naposled je stekla gradnja 3. razvojne osi. Koroško, Dolenjsko, ribniško, kočevsko in Belo krajino se povezuje z osrednjo Slovenijo. S tem izboljšujemo povezljivost in možnosti gospodarskega razvoja teh krajev.

Poleg začetka gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, je stekla tudi gradnja druge cevi predora Karavanke. Vzporedno se je  prenovila tudi celotna gorenjska železniška proga med Kranjem in Jesenicami.

Sprejeta je bila Vizija razvoja slovenskega železniškega omrežja 2050+, ki bo v prihodnjih letih omogočila preboj na področju železniške infrastrukture. Pripravljen je seznam ključnih infrastrukturnih projektov do leta 2026.

 

Podpis pod sliko: Minister Vrtovec zagotavlja: »Naš cilj je skrajšati potovalni čas po železnici med Ljubljano in Mariborom na manj kot 60 minut.«

E-vinjete in zmanjšanje zastojev na slovenskih avtocestah

Ideje o prepovedi prehitevanja tovornjakov na slovenskih avtocestah so stare že dolgo. Nenazadnje je to tudi praksa v drugih država EU. Ministrstvo za infrastrukturo je najprej prepovedalo prehitevanje tovornjakov na avtocesti A1 med Šentiljem in Koprom. Zaradi dobrih odzivov voznikov in mnogo boljše pretočnosti, so prepoved razširili na celotno avtocestno omrežje.

Letos je v praksi zaživel tudi sistem e-vinjet, ki je mnogo prijaznejši za uporabnike. Elektronsko vinjeto se lahko kupi na prodajnih mestih ali prek spleta, nadzor se vrši preko video-nadzornih sistemov.

Pod vodstvom ministra Vrtovca je bil dosežen tudi pomemben premik na področju integracije javnega potniškega prometa. Z novo zakonodajo dobivamo enotnega upravljavca. S strani upokojencev, invalidov in vojnih veteranov pa je bila prav gotovo najbolj toplo sprejeta uvedba brezplačnih vozovnic v medkrajevnem javnem potniškem prometu in v mestnem prometu Ljubljane in Maribora.

Za tretjino nižje položnice za elektriko

Sestavni del nacionalne infrastrukture je tudi energetika. Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo paket ukrepov za omilitev posledic podražitve cen energentov zaradi vojne v Ukrajini. Vsa gospodinjstva so že prejela za 35 odstotkov nižje položnice za električno energijo, več kot 720.000 najbolj ogroženih pa bo prejelo še 150 EUR solidarnostnega dodatka, da bodo lažje plačali položnice za ogrevanje.

Preskrba z energenti je stopila v ospredje ob vojni v Ukrajini. Minister Vrtovec je v okviru prizadevanj Slovenije, da bi zmanjšala odvisnost od ruskega plina obiskal Katar, se z italijanskim kolegom dogovoril za transport alžirskega plina v Slovenijo, prav tako pa je v pogovorih s sosednjo Hrvaško našel možnosti za oskrbo naše države s plinom iz terminala na Krku.

Dolgoročni cilj: Slovenija mora postati izvoznica električne energije

Slovenija je v luči krize pospešila načrte za večjo energetsko neodvisnost, zato je sklenila še dodatno spodbuditi postavljanje sončnih elekrarn in uvajanje drugih obnovljivih virov. Za razpise Eko sklada je bilo zagotovljenih dodatnih 15 MIO EUR spodbud za sofinanciranje postavitve sončnih elektrarn s strani fizičnih oseb.

Stabilne preskrbe Slovenije z električno energijo ni brez jedrske opcije. Ministrstvo za infrastrukturo je zato že izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne Krško. Cilj NSi je, da Slovenija postane izvoznica električne energije. Z izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne je ta cilj uresničljiv.