Po deležu okoljskih davkov Slovenija druga v EU
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenija je po višini okoljskih davkov, ki znašajo kar 10,6 % vseh davkov in drugih socialnih prispevkov, pristala na drugem mestu v Evropski uniji.
V državne blagajne držav članic EU se je v obliki okoljskih davkov v letu 2016 steklo 364.4 milijard evrov, kar je 67,9 milijard več kot v letu 2006. V istem obdobju pa se je delež okoljskih davkov v odnosu do drugih davkov in socialnih prispevkov zmanjšal za 0,1 %.
V povprečju EU kar 76,9 % vseh okoljskih davkov prihaja iz energetskega sektorja; 19,7 % prihaja zaradi transporta in zgolj 3,4% zaradi onesnaževanja.
V letu 2016 so največji delež (11.7 %) okoljskih davkov pobrali v Latviji, z 10,6 % ji sledi Slovenija. Leta 2016 je ta postavka v proračun prinesla 1.56 milijarde evrov. Podobne številke veljajo tudi za leto 2015.
Za primerjavo: Slovenija je v letu 2007 pobrala dobro milijardo okoljskih davkov, kar je predstavljajo 7,92 % vseh davkov in socialnih prispevkov.
Največji delež okoljskih davkov - 85 % - je bil pobran z davki na energijo, 11 % z davki na promet in 4 % z davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov.
Med države, pri katerih okoljski davki prinašajo več kot 9 % vseh prispevkov v državno blagajno, se uvrščajo tudi Grčija, Bolgarija in Romunija.
Na drugi strani lestvice pa ima najmanjši delež okoljskih davkov Luksemburg s 4,6 %; sledita ji Nemčija s 4,8 % in Francija s 4,9 %.
Najvišja raven okoljskih davčnih prihodkov glede na BDP je bila leta 2016 zabeležena na Danskem (4,0 %). Slovenija je pri teh kriterijih ponovno na drugem mestu (3,9 %), sledijo pa ji še Grčija (3,8 %), Latvija (3,7 %), Hrvaška in Italija (3,5 %).
Najnižje prihodke od davka na okolje glede na državni BDP (pod 2 %) pa imajo Litva, Nemčija, Španija, Irska, Slovaška in Luksemburg.
V EU so podjetja v letu 2015 plačevala 52 % vseh prihodkov državnih blagajn od davka na energijo. Prispevek gospodinjstev je leta 2015 znašal 46 %. Slovenija je leta 2015 v tem sektorju pristala na drugem mestu po najvišjem odstotku - 62 % - davkov na energijo, ki so prišli iz gospodinjstev, takoj za Ciprom (65 %) in pred Francijo in Dansko (57 %).
Po drugi strani je prispevek gospodinjstev v letu 2015 bil v Luksemburgu 8 % in na Malti 14 %.
V državne blagajne držav članic EU se je v obliki okoljskih davkov v letu 2016 steklo 364.4 milijard evrov, kar je 67,9 milijard več kot v letu 2006. V istem obdobju pa se je delež okoljskih davkov v odnosu do drugih davkov in socialnih prispevkov zmanjšal za 0,1 %.
V povprečju EU kar 76,9 % vseh okoljskih davkov prihaja iz energetskega sektorja; 19,7 % prihaja zaradi transporta in zgolj 3,4% zaradi onesnaževanja.
Slovenija po deležu okoljskih davkov druga v EU
V letu 2016 so največji delež (11.7 %) okoljskih davkov pobrali v Latviji, z 10,6 % ji sledi Slovenija. Leta 2016 je ta postavka v proračun prinesla 1.56 milijarde evrov. Podobne številke veljajo tudi za leto 2015.
Za primerjavo: Slovenija je v letu 2007 pobrala dobro milijardo okoljskih davkov, kar je predstavljajo 7,92 % vseh davkov in socialnih prispevkov.
Največji delež okoljskih davkov - 85 % - je bil pobran z davki na energijo, 11 % z davki na promet in 4 % z davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov.
Med države, pri katerih okoljski davki prinašajo več kot 9 % vseh prispevkov v državno blagajno, se uvrščajo tudi Grčija, Bolgarija in Romunija.
Na drugi strani lestvice pa ima najmanjši delež okoljskih davkov Luksemburg s 4,6 %; sledita ji Nemčija s 4,8 % in Francija s 4,9 %.
Na drugem mestu tudi v razmerju okoljskih davkov glede na BDP
Najvišja raven okoljskih davčnih prihodkov glede na BDP je bila leta 2016 zabeležena na Danskem (4,0 %). Slovenija je pri teh kriterijih ponovno na drugem mestu (3,9 %), sledijo pa ji še Grčija (3,8 %), Latvija (3,7 %), Hrvaška in Italija (3,5 %).
Najnižje prihodke od davka na okolje glede na državni BDP (pod 2 %) pa imajo Litva, Nemčija, Španija, Irska, Slovaška in Luksemburg.
V Sloveniji energetski davek prihaja iz gospodinjstev
V EU so podjetja v letu 2015 plačevala 52 % vseh prihodkov državnih blagajn od davka na energijo. Prispevek gospodinjstev je leta 2015 znašal 46 %. Slovenija je leta 2015 v tem sektorju pristala na drugem mestu po najvišjem odstotku - 62 % - davkov na energijo, ki so prišli iz gospodinjstev, takoj za Ciprom (65 %) in pred Francijo in Dansko (57 %).
Po drugi strani je prispevek gospodinjstev v letu 2015 bil v Luksemburgu 8 % in na Malti 14 %.
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.