Po Brglezu potop? Kakšna je resnična politična teža dr. Milana Brgleza

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images
Milan Brglez se je po sredini izključitvi iz stranke SMC danes ponovno oglasil, tokrat v pismu članstvu, ki se je hkrati znašlo v medijih.

Tudi tokrat dramatično opisuje okoliščine svojega "izgona" iz SMC, pri čemer sebe označuje kot strankinega kritika, a sočasno njenega najmočnejšega stebra. Ponovno pa ne skopari z obtožbami na račun Mira Cerarja - tokrat je glavna, da se je "skrito, zvečer, pritajeno ... odšel pogajat z Matejem Toninom."

Brglez že od začetkov spora žanje simpatije v medijih in na družabnih omrežjih, kjer mnogi za končni razhod krivijo Cerarja in izražajo prepričanje, da bo Brglezov odhod stranko močno prizadel, ker naj bi mnogo glasov dobila prav zaradi njega.

Nedvomno je dr. Milan Brglez nekaj volilnih glasov k SMC pritegnil, a številke in nekatera dejstva kažejo, da je njegova resnična politična teža precej manjša, kot želijo nekateri prikazati.

"Dragi prijatelji in prijateljice SMC in vsi v SMC, ki iskreno mislite, stranko SMC sem pomagal graditi od njenih prvih korakov. Bil sem njen kritik, a sočasno njen najmočnejši steber."  S temi besedami v pismu članstvu, ki ga v celoti objavlja Siol.net, se dr. Milan Brglez umešča v kontekst stranke, ki jo je "pomagal graditi od njenih prvih korakov".

S stranke ga je zdaj izgnal Cerar, umazano delo pa je po Brglezovih besedah prepustil generalnemu sekretarju, gospodu Jožetu Artnaku. Ta mu je naštel kup očitkov, ki po prepričanju Brgleza ne držijo, vključno s samkandidaturo za predsednika DZ, ki je po njegovem sploh ni bilo.

Kot piše, so v izvršilnem odboru spustili dimno zaveso, da bi ga na hitro odstranili, ker je za določen del SMC-ja pstal "moteč element". "Verjetno zato, ker sem delal iskreno in pošteno, po svoji vesti in tako, kot sem mislil, da je prav," meni.

Po Brglezovem prepričanju so se v stranki bali predvsem njegove razprave o tem, da je SMC volitve dejansko izgubila. Kritična ocena bi po njegovem morala biti del vsake resno vodene demokratične stranke in sicer z namenom, da napak ne popravljaš in se izboljšaš.

A kot pravi, konstruktivnih kritik v SMC mnogi ne želijo slišati, predvsem pa ne želijo, da se ovrednoti delo stranke. Brglez nato stranki še očita, da slabo ravna s svojimi ljudmi, Cerarju pa, da je pogosto kršil sklepe izvršilnega odbora stranke, še posebej, ko se je brez pooblastil skrivoma sestal z Matejem Toninom.

"Moja, kot mi očita, »samokandidatura«, je bila zagotovilo, da bi dr. Miro Cerar postal predsednik DZ. On se je pa raje, kot da bi začasno podprl mene, človeka iz svoje stranke, brez pooblastil pristojnih organov stranke, odšel pogajati z mag. Matejem Toninom. Na skrito, zvečer, pritajeno … Tega mu ne bi bilo treba."



Kako uspešen je bil kot profesor?


Milan Brglez je v politiko 2014 prišel iz akademske sfere, kjer ni naredil preveč impresivne kariere. Čeprav je na politologiji, smer mednarodni odnosi (FDV) diplomiral že leta 1992, in magistriral leta 1996, je doktoriral šele deset let kasneje, pri 39-ih letih.

V politiko se je pri 47 letih podal iz akademskega naziva "docent", kar je v ZDA primerljivo z "assistant professor". Za primerjavo, njegov kolega s FDV, dr. Igor Lukšič, ki se je prav tako preizkusil v politiki, je doktoriral pri 32-ih letih, kot 37-letnik je dosegel naziv izrednega profesorja, naslednje leto postal dekan FDV in je danes redni profesor na katedri za teoretsko-analitsko politologijo.

Kljub povprečni strokovni karieri pa je Brglez v politiko vstopil kot predstojnik Katedre za mednarodne odnose FDV.

... in kako uspešen kot politik?


V SMC je Brglez od začetka imel pomembno mesto, kar priča tudi okraj, v katerem je bil dvakrat izvoljen v državni zbor. Predsednik SMC Miro Cerar je te dni mimogrede omenil, da si je Brglez okraj izbiral sam in ne čudi, da je zbral ravno LJ-Bežigrad II.

Gre namreč za enega najbolj elitnih, izvoljivih okrajev za politično levico, ki ji je vedno do sedaj dala vsaj enega poslanca in so v njem kandidirali sami težkokategorniki - predsedniki ali ljudje iz ožjega strankarskega vodstva. Denimo Tone Rop za LDS, že omenjeni Igor Lukšič, takrat predsednik SD, ter leta 2011 takratna desna roka Zorana Jankovića, Jani Möderndorfer.

In, kot je razvidno iz spodnjega grafa, so ti politiki v kraju Bežigrad II praviloma dosegali močno nadpovprečne rezultate glede na uspeh njihove stranke na državni ravni. A Milan Brglez je v tem ugodnem okraju takšnih odstopanj kot omenjeni politiki ni naredil niti leta 2014 niti letos.

Pred štirimi leti ga je volilo 4.752 volivcev (39,1 %), zdaj pa zgolj še 1588 volivcev (13,6 %). To je letos zadostovalo šele za tretje mesto v okraju, za Luko Mescem iz Levice (20,3 %) in Ireno Potočnik iz SDS (16,6 %).



A bilo je dovolj za Brglezovo izvolitev med 10 poslancev SMC, znotraj katerih je bil po rezultatu prav tako povprečen. Daleč največji odstotek, dvokratnik stranke (19,8 %), je v okraju Šmarje pri Jelšah dobil Zdravko Počivalšek, 18 odstotkov je dobil poslanec iz Brežic Igor Zorčič, s slabimi 17 % pa je bil tretji dr. Miro Cerar. Brglez je s svojo podporo zasedel šele peto mesto med poslanci SMC.

KOMENTAR: Rok Čakš
Milan Brglez ni tak politični kaliber, kot si misli sam in nas prepričujejo drugi
Morda se nam po štirih letih vodenja državnega zbora in medijske prijaznosti ob mnogih javnih nastopih, ki so odmevali predvsem zaradi opozicijske drže do lastne vlade pri zanjo neprijetnih temah (kar so mnogi na levici interpretirali kot pokončnost) zdi, da gre pri Milanu Brglezu za politika prvorazrednega formata. A kot kaže njegova politična pot in številke, je ta prvorazrednost predvsem v tem, da so mu v politiki kot razmeroma neznanemu in niti ne tako strašno uspešnemu akademiku, bile dane prvorazredne priložnosti - od najboljšega okraja, do funkcije vodje zakonodajne veje oblasti, torej mesta drugega človeka v državi. Danes se zdi, da teh ni znal najbolje izkoristiti. In navsezadnje; o tem, da ne gre za politika najvišjega kova pričajo tudi njegove reakcije po izključitvi iz stranke. Po njih se jasno vidi, da jih kljub svojemu nenehnemu soliranju in kljubovanju stranki ni pričakoval. To pomeni, da je tudi v tem precenil svojo težo, ravnanje "za menoj potop", ki smo mu priča vse od izključitve naprej, pa nedvomno ni v čast nekomu, ki ga smatrajo za ponosnega in dostojanstvenega človeka. SMC bo tako z njegovim odhodom dolgoročno prej pridobila kot izgubila. Če bo ta stranka v naslednjih mesecih politično potonila, to zagotovo ne bo zaradi Milana Brgleza. Njegovega "doprinosa" pa bi se mnogo bolj morali bati tisti, ki ga bodo sprejeli v svoje vrste.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023