Po anketi Dela razsodba arbitražnega sodišča pognala SMC navzgor, po Vox Populi pa navzdol

1
Uredništvo

Dve anketi, spet dva v marsičem nasprotujoča si rezultata. Pred tednom dni je časnik Delo rezultate svoje ankete napovedal z naslovom: “Razsodba arbitražnega sodišča pognala SMC navzgor”, včerajšnja anketa Vox populi pa kaže na ravno obraten trend.

Podobno je pri odmeri podpore vladi. Po raziskavi Dela Stik je dobila “eno največjih podpor v zadnjem obdobju”, po podatkih Ninamedie pa je podpora vladi “padla za tri odstotne točke”

Vox Populi (Ninamedia) za Dnevnik in TV Slovenija

“Čeprav je med anketiranci v raziskavi Vox populi precej več tistih, ki so z odločitvijo arbitražnega sodišča zadovoljni, kot onih, ki niso, pa se priljubljenost vladi in koalicijskim strankam ni povečala … Podpora Cerarjevi vladi je tako ta mesec v primerjavi s prejšnjim celo za tri odstotne točke padla.”

Tako časnik Dnevnik, ki skupaj s TV Slovenija objavlja rezultate javnomnenjske ankete hiše Ninamedia, razlaga vpliv odločitve arbitražnega sodišča na javno mnenje in odnos volivcev do strank vladne koalicije.

Po njihovih meritvah je še vedno prva SDS z 13 % podporo, druga SD z 11,2 % podporo, tretja pa SMC z 8,8 %, čeprav je od prejšnjega meseca izgubila odstotek podpore.

Sledijo Levica z 8,5 %, DeSUS s 5,4 %, NSi s 5,2 % Zavezništvo z 2,2 % in SLS z 1,4 %. “Druge”, “ne vem” in “ne bi volil” je skupaj 44,4 %

Delo Stik za časnik Delo

“Na vrhu lestvice priljubljenosti političnih strank ni bilo bistvenih sprememb. Najbolj opazen premik na njej je zagotovo ta, da se je SMC vrnila med prve tri stranke. Po dokaj hudem padcu na peto mesto v junijski raziskavi se je julija njena priljubljenost skoraj podvojila s petih na dobrih deset odstotkov, verjetno zaradi arbitražne razsodbe. Ta premik SMC navzgor pojasnjuje tudi ena največjih podpor vladi v zadnjem obdobju.

Tako so nas prejšnji ponedeljek o vplivu odločitve arbitražnega sodišča na javno mnenje podučili v Delu.

Po njihovi raziskavi ima največ podpore SDS (15,5%), sledita SD (13,2 %) in SMC (10,4 %). Četrta je Levica  (8,9 %), peta NSi (8,4 %), nato DeSUS (4,7 %), SNS (3,7 %), GOD (2,9) % in SLS (1,5 %). Tistih, ki so odgovorili z “drugo”, “ne vem”, “nobene” in “volitev se ne bi udeležili” je skupaj 31 %.

Zanesljivost anket na ravni časopisov, kjer sta objavljeni

“Da boste povsem prepričani,” je slogan agencije Ninamedia, s katerim stranke vabi k naročilu raziskav javnega mnenja. Očitno so prepričali nacionalno TV hišo in časopis Dnevnik, njihovi gledalci/bralci pa s(m)o lahko povsem prepričani le, da jim ne gre ravno za zaupati.

Kaj si sicer lahko bralec misli ob tako različnih navedbah sicer nazorsko sorodnih agencij, ki raziskave izvajajo, in medijev, ki jih interpretirajo? Verjetno ne, da se je javno mnenje od tega do naslednjega tedna, kolikor je razlike med raziskavama, tako drastično spremenilo, praktično obrnilo na glavo.

Ali če pogledamo podporo manjšim strankam – Delo Stik z zanesljivo uvrstitvijo v državni zbor izpostavlja Primčevo Za otroke (ki jo naziva z GOD), medtem ko je Ninamedia v svojih anketah sploh ne zajema. Stik je prav tako lepih 3,7 % nameril SNS, Vox Populi pa tudi te sploh nima. Ima pa zato Zavezništvo (Alenke Bratušek), ki se praktično od nikoder dviguje iz pepela na “rob parlamentarnega praga”, a je v minulih mesecih kot resne kandidatke za obstanek ni zaznala nobena od drugih anket.

No, v nečem sta si raziskavi vendarle enotni: da Janševa SDS sicer še vedno je na prvem mestu, a podporo izgublja. Prav tako se Janez Janša na obeh lestvicah priljubljenosti neprestano seli /in nato vrača/ na rep razvrstitve.

Zanimivo bo primerjati, kateri od obeh raziskav bodo naslednji teden bližje ugotovitve še ene agencije – Mediane – ki anketo dela za televizijo POP TV.

Šele skupek rezultatov večih raziskav in večmesečni trendi lahko dajo približno sliko kaj se v javnem mnenju glede odnosa do političnih strank in akterjev dogaja.

Do takrat pa velja – zanesljivost analiz javnega mnenja, ki jih podajata Delo in Dnevnik, je nekje na ravni kredibilnosti teh časopisov.

Print Friendly
DELI

1 komentar

  1. Ankete kažejo, da se v Sloveniji nič ne spremija. Kloaka ostaja kloaka.To, da kakšna stranka pridobi, ali izgubi kak % je pravzaprav nepomebno. Potrebno je sešteti glasove levih in desnih in potem dobimo jasno sliko, kako razmišljajo volivci in kaj lahko pričakujemo na bodočih volitvah.
    Vztrajno desnica izgubiva, levica pa pridobiva in to je zaskrbljujoče. Po rezultatih anket lahko sklepamo, da desnica še zelo dolgo ne bo prišla na oblast in Slovenija je obsojena na stagnacijo, celo nazadovanje.
    Opaznen je porast tistih, ki bodo volitve abstinirali.
    Škarje se torej zapirajo. Vedno manj je volivcev in med preostankom vedno več tistih, ki bodo volili levico.
    Zakja se to dogaja?
    Slovenci ne zaupamo več v svojo državo. Zavedli smo se, da so nam jo ukradli in zato, do nje nimamo več nikakršnih simpatij. Vladajo nam tujci. Morda ne takšni kot so nam vladali v Avstoogerski, in ne takšni kot so nam vladali v Jugoslaviji, ampak vendar. Ti, ki vladajo dane Sloveniji so levičarji, ki jim nacionalnost, Slovenstvo ne pomeni nič.
    Zato jim je tudi vseeno, kaj se s Slovenijo dogaja. Ropajo jo, dokler je še kaj za izropati. Ko bo vse izropano, ko bo popolno pogorišče, bodo odšli.
    Propad Slovenije je viden na vsakem koraku, le politika, ki vlada v Sloveniji tega ne vidi in s svojim propagandnim aparatom hvali razmere, ki so katastrofalne.
    Kaj pa je vzrok za takšno stanje?
    Vsaj dva sta. Eden je izobraževalni sistem, ki od vrtca, pa do doktorskih študijev vceplja v glave Slovecem komunizem, ki je sicer povsod po svetu propadel, v Sloveniji pa doživlja razcvet. Poglejmo si samo razcvet slovenske levice. K tej profani družbi se pridružuje vse več mladih in ti bodo kmalu prevzeli krmilo države v svoje roke. Kljub temu, da je Slovenija v obupnem položaju, ki je posledica komunizma, to mladih levičarjev ne moti, da ne bi vztrajali pri svojem.
    Drugi vzrok pa je nenormalni priliv jugoslovenarjev iz propadlih republik bivše Jugoslavije.
    Iz Slovenije se letno izseli okrog 8 tisoč mladih ljudi. Ob zaskrbljujoči majhni rodnosti pa kljub izselejvanju in natalitetnem defiscitu šetevilo prebivalstva počasi raste. Vsaj desetletje prebivalstvo Slovenije ni prekoračilo dveh milijonov, sedaj pa se kljub izgubam bilžamo dvem milijonom in stotisoč. Zelo hitro si lahko predtavljamo, kako se struktura hito menja in kako hitro se Ljubljana spreminja v najlepše srbsko mesto na svetu.
    Pravi Slovenci tako ostajajo le še manjšini v Avstriji in Argentini.
    Tipičen Slovence pa bo kmalu nosil šajkačo namesto klobuka.
    To nam kažejo ankete in to nas mora skrbeti.

Komentiraj