Plenković ima večino, v kratkem tudi vlado

Uredništvo
10

Embed from Getty ImagesPo včerajšnji prepričljivi zmagi na volitvah, je stari-novi hravški premier Andrej Plenković opravil pogovore s predstavniki nekaterih narodnih manjšin, HNS-jem in Reformisti, ki so ga podprli in mu s tem že zagotovili premierski mandat. Ob osvojenih 66 poslanskih mandatih je za večino v saboru potreboval le še deset poslancev.

“76 podpisov je zagotovljenih, ne bomo čakali, vlado bomo takoj sestavili,” je tako danes dejal Plenković, ki je izpostavil, da se nova vlada lahko vzpostavi “zelo kmalu” po uradnem rezultatu volitev. Zaradi močnega poraza je danes že odstopil predsednik SDP Davor Bernardić. Volitve je sredi epidemije sicer zaznamovala tudi 47-odstotna volilna udeležba doslej, ki je bila najnižja volilna udeležba v zgodovini države.

Pred Plenkovićem je težak mandat

Plenkovićeva HDZ je na volitvah osvojila 66 mest v saboru, na drugem mestu je levosredinska koalicija Restart z 41 sedeži, sledi Domovinsko gibanje Miroslava Škora, ki je skupaj s strankama Hrvaški suverenisti in Blok za Hrvaško osvojili 16 poslanskih mest. Stranka Most neodvisnih list je prejela osem poslancev, stranka Zmoremo! pa sedem. Med drugim bo v saboru prvič sedela zastopnica slovenske manjšine Barbara Antolić Vupora.

Plenković, ki je na govorniški oder ob zmagi stopil ob zvokih pesmi Eye of the Tiger, je po zmagi ocenil, da je pred njim težak mandat. Čaka ga predvsem reševanje gospodarstva in zdravstva, napovedal pa je tudi krepitev demokratičnih institucij  ter človekovih in manjšinskih pravic. “Hrvaška se sooča z resnimi izzivi, ki od nas zahtevajo odgovornost, znanje in izkušnje. Prav to smo ponudili hrvaškim volivcem,” je še dejal po zmagi.

Sposoben, zrel, sredinski

Plenkovića so tuji mediji po zmagi po večini opisali kot sposobnega, zrelega, sredinskega politika, ki je v stranki uspel marginalizirati trdo desnico in HDZ zapeljati v politično sredino. V SDP, ki so ji javnomnenjske ankete nvečinoma apovedovale zmago, pa so poraz v večini pripisali predvsem zaradi razprtij v stranki, ki se ne more odločiti, ali bi bila sredinska ali leva.

Danes je številne razburil tudi video, s katerim so nekateri evropski desnosredinski voditelji zaveznic HDZ v Evropski ljudski stranki (EPP), med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, avstrijski kancler Sebastian Kurz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen Plenkoviću delali reklamo za HDZ.

'Tako se to dela'

Plenković je včeraj dosegel najboljši rezultat HDZ od srede 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bil dosežen ob najnižji volilni udeležbi v zgodovini Hrvaške. Zmago gre med drugim pripisati pomiku HDZ v sredino pa tudi Plenkovićevim dobrim nastopom v televizijskih soočenjih.

Hrvaški bo ta trenutek stabilna večina v parlamentu koristila, daj bo v najhujši gospodarski krizi po razpadu Jugoslavije omogočala sprejemanje potrebnih ukrepov, ki sledijo ob nadaljevanju boja s koronavirusom. Če bo k programskemu sodelovanju uspela prepričati še katero stranko, toliko bolje.

Čeprav je prav HDZ tista, ki nosi velik del zaslug za to, da je Hrvaška v EU na prvem mestu po deležu BDP, ki je odvisen od turizma, bo državo sedaj v prizadetosti zaradi te odvisnosti tudi reševala.

In podobnosti s Slovenijo? “Tako se to dela,” so danes na družabnih omrežjih mnogi namigovali slovenskemu desnosredinskemu kolegu Andreja Plenkovića. Vsekakor je trenutno prednost obeh sprta in neenotna opozicija, ki države ni sposobna voditi v kriznih časih – slovenska je odstopila, hrvaška je pogorela na volitvah.

Večje vprašanje pa je sredinska pozicioniranost SDS. Stranka je namreč v medijih pogosto označena kot desna, celo skrajno desna, hkrati pa posebej v času koronakrize sprejema politike, ki bi jih pričakovali od levih strank. Plenković in Janša pa se razlikujeta tudi v tem, da si je pravi sedaj zagotovil stabilno pozicijo za ukrepanje v krizi, medtem ko so Janša in njegovi partnerji ves čas tarča pritiskov z leve, s katerimi želijo povzročiti nestabilnost koalicije. Plenkovićeva pozicija je torej tista, o kateri Janša lahko sanja, a je trenutno zanj nedosegljiva. SDS se bo tako dokazovala predvsem z ukrepanjem v težkih časih epidemije, s katero se je do sedaj spopadala uspešno.

Doniraj

10 KOMENTARJI

  1. tudi Slovenija se sooča z najhujšo krizo po osamosvojitvi, toliko javnega dolga 32 milijard, toliko izseljenih državljanov Slovenije po osamosvojitvi še nismo imeli, prihajajo pa albanci, bosanci in Slovenci lepo izumirate po zaslugi vaših VSEH politikov. Na Hrvaškem kljub vsem težavam vsaj ni takega porasta priseljencev, hrvaška ima bedne plače in bedne socialne transferje to jih rešuje pa tudi patriotizem , ki ga v SLoveniji NI ! V Sloveniji je biti patriot sramota , če pa si tujec pa si bog in pol. Delež muslimanov na Hrvaškem znaša 1.6 % prebivalcev, v Sloveniji pa 3,7 %. Hrvatov je še vedno 4 milijone kar je 1x več od Slovenije in ni bojazni da bi izumrli, SLOVENCEV pa je manj kot 2 milijona

  2. Vedno se je dobro učiti, tudi od sosedov. Priporočam Slovenskim komunistom pod vodstvom tovarišice Tanje Fajon, da analizirajo početje svojega hrvaškga kolga Davora Brnardiča in ugotovijo, zakaj je pogorel.
    Bil je prenapet, tako kot tovarišica Tanja. Kar razganjalo ga je , ko je grozil Plenkoviću, da ga bo porazil.
    Uganjal je podobne norčije, kot domača Tanja. HDZ je zmerjal z lopovi, kradljivci, diktatorji in sveda ustaši. Pri tem se je tako hudo izčrpal, da je po porazu nemudoma odstopil.
    Da, odstopil je, to je za Tanjo Fajon zaenkrat še nepozana beseda in dobro bi bilo, da se jo nauči.

  3. Ker naši politični poročevalci in analitiki radi spregledajo pomembne podrobnosti, velja razkriti še en pomemben detajl z zadnjih hrvaških parlamentarnih volitev: hrvaški volivci so imeli prvič tudi za domači sabor možnost in pravico dodeliti “prednostni glas” posameznemu kandidatu s strankarske kandidatne liste (podobno, kot to že velja na volitvah za evropski parlament!).
    Zgodilo se je pričakovano, da so volivci s prednostnimi glasovi “spravili” v sabor tudi nekatere kandidate, ki so jih strankarski šefi postavili “na začelja” kandidatnih list, ter s svojo drugačno izbiro od “šefov” na drugi strani izvrgli s poslanskih klopi nekatere strankarskim “šefom” najbolj ljube in zveste kandidate, ki so doslej tradicionalno “greli” poslanske klopi.
    Večina hrvaških političnih komentatorjev in dolgoletnih poklicnih spremljevalcev delovanja hrvaškega sabora ugotavlja, da nova sestava s prednostnimi glasovi izvoljenega sabora obeta višjo stopnjo kakovosti razprav, polemik in soočenj ter s tem tudi višjo kakovost sklepov in odločitev novega sabora. Najbrž ni presenetljivo, da je najvišje število prednostnih glasov med vsemi kandidati dobil aktualni hrvaški minister za zdravstvo, ki se je posebej izkazal v načrtovanju in izvajanja proti-pandemijskih politik in ukrepov. Celo več od predsednika hrvaške vlade in prvaka vladajoče HDZ. Morda pa je prav ta nepredvidljivost in objektivnost volilne podpore eden od odločilnih “kamnov spotike”, zaradi katerega strankarski šefi nikakor ne podpirajo uveljavitve prednostne izbire svojih volivcev, o katerih sicer radi ponavljajo puhlico, “da imajo volivci vselej prav”.
    Pri nas ima Državni zbor RS le še nekaj mesecev časa na razpolago, da v skladu z veljavno in časovno omejeno odločbo Ustavnega sodišča RS popravi ustavno in demokratično sporni veljavni sorazmerni volilni sistem, po katerem po koncu letošnjega leta volivci v RS sploh ne bomo mogli več ustavno korektno in demokratično neoporečno izvoliti poslancev v slovenski parlament, ta pa zaradi morebitne lastne neustavnosti, nelegalnosti in nelegitimnosti ne bi več mogel ustavno korektno izvoliti/imenovati naslednjo vlado RS.
    Kot kažejo trenutne okoliščine v DZ RS oz. med parlamentarnimi strankami, ni opaziti posebne aktivne volje, prizadevnosti in požrtvovalnosti nikogar, da bi v omejenem časovnem roku uspeli domisliti, doreči in demokratično večinsko uskladiti ustrezno podprto nujno spremembo ustavno spornega sorazmernega volilnega sistema; bodisi v smeri nujne spremembe volilnih okrajev (s potrebno večino 46 poslancev), ali v smeri pogumnejše odprave volilnih okrajev ter uveljavitve pravice volivca do dodelitve prednostnega glasu posameznemu kandidatu s kandidatne liste (s potrebno večino 61 poslancev).
    Več kot očitno si najožja vodstva parlamentarnih političnih strank v DZ RS ne prizadevajo (dovolj) za ustavno in demokratično nujno prilagoditev sorazmernega volilnega sistema veljavni odločbi in zahtevam Ustavnega sodišča RS.
    Zastavlja se vprašanje, ali ne bi zaradi vse bolj nerešljivega političnega “klinča”, v katerem so se ob tem ključnem političnem vprašanju znašle parlamentarne stranke v DZ RS, prepustili ustavno korektno predlagano odločitev o nujni spremembi sorazmernega volilnega sistema kar ljudstvu/volivcem v RS kot suverenu po veljavni ustavi, in sicer na ustrezno pripravljenem in predstavljenem zakonodajnem referendumu o nujni spremembi sorazmernega volilnega sistema, po kateri bo moral pridobiti volivec nazaj svojo že doslej ustavno zagotovljeno pravico do svobodne in dokončne izbire svojih (od)poslancev v DZ RS.
    Kdo bi lahko državljanom RS predlagal ustavno korekten predlog referendumskega vprašanja oz. nemara celo ustavno korektnega zakonskega popravka veljavnega sorazmernega volilnega sistema, naj povedo državotvorni in poklicani ustavni pravniki, politologi, sociologi, politiki?!

    • Kaj drugega pa bi poročali LEVI-časopisi.
      Mislim, da če bi bile v Sloveniji volitve to jesen, bi tudi pri nas zmagala Desna opcija, ki bi nato sestavila KOALICIJO skupaj s Sredinskimi streankami.

      Ko ljudje vidijo DIVJANJE Leve opcija in nekulturo, ko se “kulturniki” obnašajo, kot barabe, ki se sredi mesta slačijo in celo rit kažejo, jim na VOLITVAH sigurno ne bodo dali glasov.

      Gorje, če v državi zavladajo “ljubljanski kolesarji”, skupa z Zoranom Jankovičem in Fajonovo!

      Upam, da je tudi v Sloveniji dovolj pametnih ljudi, tudi iz leve opcije, da ne bodo obkrožili Levih – RAZGRAJAČEV.
      Ko bi se tudi naslednja vlada sestavila s temi strankami, ki tvorijo sedanjo vlado, nam je upati na BOLJŠO BODOČNOST.

  4. Super za Hrvaško, koristno za Slovenijo. Mnenja, da je SDS skrajno desničarska stranka, niso vredna počenega groša, gre za navadno lajanje levofašistov. SDS je namreč zadnje desetletje precej desnosredinski.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime