Plastična vrečka je ekološka rešitev. Samo ljudje je ne znamo uporabljati.

Uredništvo
6

Videti je, da je plastična vrečka trenutno najbolj osovražen predmet na tem svetu. Mediji so polni posnetkov raznorazne plastike, kjer prednjačijo plastične vrečke, ki ležijo vsepovsod in naj bi bili naš glavni ekološki problem.

Toda, ali je plastična vrečka v primerjavi s papirnatimi in bombažnimi alternativami, ki so sedaj na pohodu, res tako neekološka? Ali jo samo uporabniki ne uporabljamo tako, kot so si zamislili izumitelji?

Zgodovina plastične vrečke

Verjamete ali ne, plastična vrečka je bila izumljena kot ekološki izdelek, ki naj bi pomagal planetu, ne pa mu škodoval. V 50. letih je bila v glavni rabi namreč papirnata vrečka, kar je pomenilo, da so potrebne velike količine celuloze za njihovo proizvodnjo. Kar seveda pomeni intenzivna sečnja gozdov. Kar ni bilo najboljše za naš planet.

Šved Sten Gustaf Thulin, ki velja za izumitelja plastične vrečke, kot jo poznamo danes, je iskal vrečko, ki bi bila manj obremenjujoča za okolje, lahka, vzdržljiva in primerna za večkratno uporabo ter praktično neuničljiva. Tako je leta 1959 patentiral plastično vrečko.

Uporaba pa je bila zamišljena na način, kot smo danes spodbujani, da počnemo s svojimi vrečkami. Namreč, da jih shranimo in ponovno uporabimo. Thulin je slovel po tem, da je imel plastično vrečko vedno v žepu in je za nakupovanje leta uporabljal eno in isto.

Težava je nastala v lenobi človeštva. Plastična vrečka je postala tako dosegljiva in poceni, da se nismo več ukvarjali s ponovno uporabo. Plastična vrečka ni bila namenjena enkratni uporabi, niti ni tako zgrajena. Mi smo jo začeli tako uporabljati.

Ekološkost plastične vrečke

Sedaj bi radi prevzgojili človeštvo ponovno in tako imamo po svetu različne zakone, ki omejujejo rabo plastičnih vrečk, trgovine jih zaračunavajo in tako naprej. Zanimivo pa je, da se zaradi omejevanja plastičnih vrečk v bistvu vračamo nazaj k papirnatim in bombažnim vrečkam kot bolj ekološkim alternativam. Toda, ali so to res alternative?

Ko ljudje gledamo na ekološkost določenega izdelka, smo pogosto preveč osredotočeni na zadnji del življenjskega cikla tega izdelka. In pri plastičnih vrečkah vidimo predvsem onesnaženje s plastiko. Kar je seveda katastrofalen problem in ga moramo reševati z vsemi primernimi sredstvi. Toda potrebno se je ozreti tudi na druge faze življenja določenega izdelka. Malo ljudi se tako ozre na fazo proizvodnje izdelka.

Pri proizvodnji papirnate vrečke porabimo več vode in več energije. Poleg tega so težje, kar pomeni, da imajo posredno večji vpliv na onesnaževanje preko transporta le-teh. Pri bombažnih vrečkah je situacija še slabša. Bombaž za rast porabi veliko vode in njegova pridelava je intenzivna, kar pomeni, da spada v enako kategorijo zaskrbljujočih izdelkov za ekološki odtis, kot t.i. hitra moda. Modnih izdelkov, ki se jih hitro naveličamo in zavržemo.

Na drugi strani so plastične vrečke zelo učinkovite pri proizvodnem koraku. Porabimo malo nafte in zelo malo energije. Da bi razporedili porabo energije pri proizvodnji plastične vrečke, ki jo uporabimo enkrat, bi morali papirnato vrečko uporabiti vsaj trikrat. Bombažno vrečko pa kar 131-krat, če želimo pustiti za seboj enak ekološki učinek, kot če uporabimo vrečko “za enkratno uporabo”, ki bo reciklirana.

Bi se morali vrniti k plastičnim vrečkam? Katero vrečko naj bi uporabljali? Ključno je predvsem to, da katerekoli vrečke uporabljamo, te doživijo reciklažo in da uporabljamo vrečke, ki jih že imamo ter ne nasedamo različnim trikom in lastni lenobi, da konstantno kupujemo nove. Tako jih uporabljamo večkrat, dokler jih ne izrabimo.

Za boljši odnos do našega planeta moramo predvsem pozabiti na termin “za enkratno uporabo”, pa naj gre za katerikoli tip vrečke.

6 KOMENTARJI

  1. Je kar nekaj logike v tem prispevku. A jaz sem za dober star “cekar”. Ne samo 131 X -na uporaba, 1310 kratna uporaba preden kupiš novega. V zadnjih 20 letih sem kupil dva in zadnji še traja.
    Še hujši problem so pa standardi pakiranja. Vsako napolitanko zavijejo v plastiko posebej………….

  2. Pred leti so Zelin Slovenije forsirali uporabo plastičnih novoletnih jelk. Iz razloga, da te manj obremenjujejo okolje (ni potrebno sekati aravnih jelk, trajajo dlje časa…). Danes je jasno, da je to zabloda. Plastika je obremenjujoča za planet. Do 20. stoletja so vse stvari v naravi krožile (vasih so kmetje vse stvari zmetali v gnojno jamo in je nastal kompost – nič ni bilo zavrženo, nič ni bilo smet). Sedaj pa smo začeli ustvarjati materijale, ki se ne razkrajajo in so VEČENI. To je narobe. Ni namreč problem v porabi energije (energija je povsod, vesolje kipi od energije); problem je da ustvarjamo smeti, ki bodo preživele nas in VSE NAŠE POTOMCE. Plastika sicer razpada, vendar so razpadli produkti strupeni (plastika razpada na manjše delce in v končni fazi na polimere, ki so škodljivi živim bitjem).
    Vedno in povsod bi morali paziti, da proizvajamo čim manj (od)VEČNIH odpadkov (oz. snovi, ki v naravi ne krožijo). Samo na tak način bomo živeli zdravo in na zdravem planetu – mi in naši zanamci.

  3. Zaradi takih člankov, ki prikažejo nasproten pogled, potrebujemo Domovino.

    Čestitke piscu.

    Sicer pa tudi kot pri vrečkah tudi pri izdelkih za enkratno uporabo ni nujno da izdelki za enkratno rabo pomenijo večje onesnaževanje. Se posebej če ga res potrebuješ le enkrat na nekaj let ali celo enkrat v življenju.

  4. plastične vrečke so kul, domobranci so bili edini pridni v 2. sv. vojni, krščanski bog je edini pravi bog, SDS je edina prava pot v slovenski politiki… Kaj boste na vašem portalu še zagovarjali? 🙂

    • Mogoče še dejstvo, da so naše javne šole zanič. To pa zato, ker proizvajajo ljudi, ki iz odličnega članka ne znajo izluščiti bistva, ki nam daje misliti o tem, da je ekološkost mnogo širša od nakupovanja v papirnatih vrečkah. Ampak za slovensko enoumje je to preveč, bolj pametno je zapravljati čas s kričanjem komunisti-sds-levakarji-klerofašisti… s takim obkladanjem si res ustvarjamo boljšo prihodnost, ane?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime