Embed from Getty Images
Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih je bil ta konec tedna v Planici devetindvajsetič v 39-letni zgodovini tega tekmovanja. To je tradicija, ki Slovenijo trdno umešča na zemljevid skakalnega športa. Športa, v katerem resno tekmuje približno ducat držav. A nič zato.
Slovenski skakalci so se po letu dni premora v Planici vrnili na zmagovalni oder, kmalu po zadnji tekmi pa so se začeli zapleti, ki so bili predvidljivi, a vseeno neizogibni. Škoda, saj bi slovenska javnost brez težav preživela zgolj z informacijami o tekmovalnem dogajanju in brez praskanja srbečih mest.
Ko gledamo druge
Dokončno je junak zime postal Kamil Stoch, ki je po štirih letih znova osvojil veliki kristalni globus in temu dodal še zmago na četrti letošnji turneji. Njegovo rezultatsko krivuljo bo poskušal posnemati Peter Prevc, ki se je prav tako več let vzpenjal proti vrhu, ga dosegel in zdaj išče novo pot do najboljših.
Za slovenske skakalce je bila Planica, milo rečeno, čudna. V najboljši formi je bil Domen Prevc, ki je zaradi nesreče v kvalifikacijskem skoku ostal kar brez dveh tekem, Jernej Damjan je v Planico prišel kot najboljši Slovenec v svetovnem pokalu in točke osvojil le na nedeljski tekmi. Anže Semenič in Peter Prevc sta na ekipni tekmi zapravila drugo mesto, najbolj prepričljiv pa je bil Robi Kranjec, ki je v petek osvojil sploh prve točke v tej sezoni.
Od nekaterih skakalcev – bolj konkretno od Kranjca in Tepeša – smo pričakovali razočaranje in jezo. Najbolj pa me je presenetilo, ko je Janusa »pod vlak« vrgel še Peter Prevc.
Učna ura slovenstva
Mir je trajal le nekaj minut. Sprva je izgledalo, da bo Ljubo Jasnič, predsednik zbora in odbora za skoke in nordijsko kombinacijo, hitro umiril krvoločne novinarje, ki so Janusovo glavo pričakovali že več mesecev. Potem pa je preveč jasno namignil, da bo na mestu glavnega trenerja prišlo do menjave in kolesje se je zavrtelo.
Od nekaterih skakalcev – bolj konkretno od Kranjca in Tepeša – smo pričakovali razočaranje in jezo. Najbolj pa me je presenetilo, ko je Janusa »pod vlak« vrgel še Peter Prevc. Za take izjave je prostor in čas, ko je treba opozoriti na napake, ne pa, ko je trener že na izhodnih vratih.
Janus je ob vsem skupaj ohranil mirne živce in ostal gosposki. Od njega ne boste slišali žal besede o skakalcih. Tudi neuradno ne. Zato bo odšel z dvignjeno glavo in z daleč najuspešnejšim nizom sezon v zgodovini smučarskih skokov v Sloveniji.
Kandidati za njegovo mesto so slovenski trenerji, ki niso na očeh javnosti, saj večinoma skrbijo za podmladek. Omenja se tudi trenerja Američanov Bineta Norčiča. Po pogovorih, ki na smučarski zvezi potekajo ta hip, bo ime naslednika predvidoma znano do konca tedna.
Smo ali nismo?
Planica kot prireditev vsekakor ostaja fenomen. Skoraj 60 000 gledalcev je sicer precej manj kot v nedavnih najbolj uspešnih sezonah. A bolj kot številke, ki nihajo glede na rezultate, se mi zdi vredno omeniti, da v dolini pod Poncami obiskovalci dobijo vrhunski športni dogodek, z nepozabnim vzdušjem, pravo slovensko veselico z brezhibno organizacijo, ki vključuje prevoz, gostinsko ponudbo in izjemno kuliso v enem najlepših koščkov naše domovine.
Cena je temu primerna in bolj kot razposajeni in evforični ljudje »pod gasom« (ti pač na svoj način prispevajo k pozitivnemu razpoloženju) so moteči zapisi večno nezadovoljnih posameznikov, ki bi razlog za zgroženost našli kjerkoli. Ali pa pomembneži, ki prek službe ali prijateljskih vez dobijo VIP vstopnice, pa se odločijo, da »se jim ne da, nimajo časa, ali pa ne morejo, ker je zunaj premrzlo«.
Še bodo priložnosti
Najbolj vesel sem bil gospoda, ki je rekel nekako takole: »Več let prihajam sem, zdaj pa še posebej. Zdaj našim fantom ne gre, zdaj potrebujejo največjo podporo.« Slej ko prej se ta zvestoba poplača.
Kot se bo Planici in Smučarski zvezi očitno poplačala vztrajnost s kandidaturo za prihodnje svetovno prvenstvo v nordijskih športih. Konec maja bodo delegati mednarodne zveze v Grčiji izbrali prireditelja za leto 2023.
Trikrat Planica ni bila uspešna, po prvih informacijah pa naj bi tokrat imela nekaj metrov prednosti pred edinim tekmecem – Trondheimom. Če bo uspešna, bo Planica središče nordijskega sveta.
Šef planiške organizacije Primož Finžgar meni, da bo tak dogodek desetkrat večji zalogaj kot vsakoletni skakalni finale, s tem pa tudi priložnost za nov zagon v slovenskem nordijskem smučanju.
Na komentatorskem mestu #Planica2018 sta @BRebersak in @hrastaramt
2. serija poletov v Planici V ŽIVO ⬇️https://t.co/ZLbZyvSreH pic.twitter.com/pm8aoyMbxu
— ? Val 202 (@Val202) March 24, 2018
Ne razumem članka. Nekaj izpostavljenih dogodkov in komentar. celoten članek pa brez repa in glave.
Glede komentarja Petra Prevca pa sem bil tudi sam presenečen. Ampak dejstvo pa je, da imamo najbolj talentirano moštvo skakalcev in da je vsako leto slabše. Očitno se je ta ekipa izpela in je nujno potreben svež veter v strokovnem vodstvu.
Ne razumem članka !
Ni veliko za razmišljat. Govorimo o mrhovinarskih novinarjih, ki stremijo samo za atrakcijami in obglavljanje glavnega trenerja je nekaj takšnega. Janus si ne zasluži takšne obravnave. Petra Prevca pa tudi jaz sedaj vidim v povsem drugačni luči. Vedeti je potrebno kaj se spodobi in kaj ne!!!
Enako tudi jaz. Vendar sem po prvem začudenju pomislila tudi na to, da ima mogoče pri tej izjavi kaj zraven prefrigani bivši “omladinec” Ljubo Jasnič. Oblast ima tisti, ki deli denar.
Aja, še to: vse spoštovanje g. Goranu Janusu. To je treba napisati.
Spoštovanje in hvaležnost za mednarodno preverljive in primerljive športne dosežke sta za naše medijske samopašne “mrhovinarje” in krvi željne medijske “lovce na človeške glave” pojma, ki ju najgloblje prezirajo.
Senzacionalizem, nevoščljivost in privoščljivost pa so porazne profesionalne “kvalitete”, ki so jih pokazali uredniki in športni novinarji in komentatorji tudi tokrat, ko so z načrtnim in vztrajnim zlobnim provociranjem zmanipulirali in mefistovsko zadoščeni končno dočakali tudi “odstrel” najuspešnejšega trenerja smučarskih skakalcev v zgodovini.
Žal je “mrhovinarski” slasti in perverznosti tokrat več kot ustrežljivo in človeško podlo postregel tudi bojda dosmrtni smučarski funkcionar Ljubo Jasnić, ki je govoril ravno toliko in tako politikantsko opreznoritno, da je povedal vse in pravzaprav nič otipljivega, a povsem dovolj za to, da je bil ne le za trenerja Janusa, ampak tudi za vse iskrene ljubitelje športa in športnega dostojanstva že dan zaključka planiške športne veleprireditve nepopravljivo etično posvinjan in razpoloženjsko pokvarjen.
Športna, profesionalna ter človeška etika in spoštovanje nedotakljivega in enkratnega človeškega dostojanstva so za večnega in samopašnega smučarskega politikanta ter za krvoločne medijske športne “mrhovinarje” in nenasitne “lovce na človeške glave” med uredniki nekaj starosvetnega in že povsem pozabljenega. Edino, kar te novodobne brezdušne politikantske birokrate ter njihove medijske hujskaške in ovaduške oprode zanima je: “nov veter”, “nova kri”, “novi obrazi” ter nikoli dokončana nadaljevanka brezdušnih, krutih, preznojenih in krvavih gladiatorskih “iger brez meja”.
Hvala Bogu, da je Planice konec!
Svet se začne streljaj naprej od pijane množice na poti v Tamar in še naprej, navzgor.
Deskar Žan Košir je povedal, koliko je bil vreden, ko je bil poškodovan, in čuti se gnus v njegovem srcu, ko pove, da svojih otrok “tem živalim” ne bi zaupal. Enako se je godilo poškodovanemu Kranjcu. Tak trener je za v penzijo. Kaj šele funkcionarji – zalega.
V bistvu me ne čudi, da sta šla Tina Maze in Ilka Štuhec na svoje. Mogoče bi morali enako narediti pri skokih.
Zavedam se, da ni problem Goran Janus. Vsekakor hvala mu za vse dosežke.
Ampak dejstvo je, da imamo neverjetno število mladih talentov, ki prehitro utonejo oziroma ne dosežejo tistega, kar bi lahko. Tudi denarja se v tej panogi ne obrača tako malo, da bi bil to razlog.
Moje mnenje je, da bi morali zamenjati vrh te organizacije z g. Jasničem. Potem pa mogoče najti trenerja, s katerim bi naredili prvo super-ekipo, s katero bi trenirali po posebnem programu. Tja bi prišli res najboljši. Pa nekdo bi moral bdeti nad sponzorji, da bi priteklo dovolj denarja, da bi lahko to financirali.
Namreč če pogledamo število skakalcev, jih imamo več kot za 3 ekipe. Vsakemu se kdaj odpre, ne dosegajo pa konstantnega maksimuma.
Tako je, Slovencsm.
»Več let prihajam sem, zdaj pa še posebej. Zdaj našim fantom ne gre, zdaj potrebujejo največjo podporo.«