Pisatelji proti zažigu (nekaterih) knjig

p. Branko Cestnik
4

Imeli smo manifestacijo pisateljev proti zažiganju knjig. Hvalevredno. Radio Slovenija je 8. januarja 2016 o manifestaciji poročal pri rednih poročilih ob pol štirih. Toda za razliko od drugih prispevkov je dotični prispevek imel glasbeno podlago. Ganljivo. Knjig da se ne zažiga, se je reklo. Kjer gorijo knjige, tam potem gorijo ljudje, se je posvarilo. Lepo in prav.

Če le ne bi bila vsa ta zadeva okrog osmojene knjige o politiku Kučanu (kajti o od desničarjev požgani Repetovi biografiji o Kučanu je tekla protestna beseda) tako zelo enostranska in samozaverovana, da mi je ob poslušanju uglasbenega radijskega poročanja „dvignilo dekl“.

Toliko bolj, ker se od 25. novembra 2015, ko sem sedel na imenitnem odrčku debatne kavarne na knjižnem sejmu v Cankarjevem domu, tudi sam štejem za žrtev prav posebnega ideološkega obračuna s knjigo.

Lažem. S knjigo Nova levica in krščanstvo, dveh visoko kvalificiranih španskih avtorjev, pravzaprav ni nihče obračunal. Vse bolj se mi dozdeva, da je nihče od v to zadevo vpletenih jeznoritežev ni niti prebral. Vseh šest obračunajočih namreč (naštejmo jih: Pogledi, Mladina, pevke Kombinata, Svetlana Makarovič, Dnevnik, Nedeljski) obračunava bolj z okroglo mizo o tej knjigi kot s knjigo samo.

Pogrom zaradi neke druge knjige

Nobene od fundamentalnih tez te knjige ne spodbijajo, spodbijajo pa, da so določene osebe o tej knjigi spregovorile na določenem kraju. V svetem kraju. V sami domnevni katedrali sekularizma in odličnosti. V Cankarjevem domu. In to v času presvetega Knjižnega sejma. To se ne bi smelo zgoditi. Ljudje, ki so zagrešili to svetoskrunstvo, bi morali biti splavljeni, ko je bil za to še čas – je povzela čustva prizadetih pesnica Svetlana Makarovič.

Torej Jožef Horvat, Aleš Primc in Branko Cestnik, kakor tudi njih usmerjevalka Manica Ferenc iz založbe Družina bi morali biti že pred mnogimi leti pospravljeni in odplavljeni v kloako, ne pa da se šopirijo z neko knjigo sredi Cankarjevega doma. Fatva, da te kap.

Prekleti smo, ker ves čas ponavljamo iste napake. Hočemo dobro, naredimo slabo. Smo motivirani, plemeniti in čustveni, rodimo še večji razdor. Ta grenka usoda je doletela tudi pisateljsko manifestacijo.

Ko so pisatelji jokali nad ožganimi platnicami Repetove knjige o nad-politiku Kučanu, bi morali dodati samo ta stavčič: Obsojamo pa tudi retro-abortistično privoščljivost naše cenjene kolegice Svetlane Makarovič!

Pisatelji, ščitite knjigo ali določenega politika?

Daleč od tega, da so hoteli slabo. A tudi daleč od tega, da so kaj izboljšali zdravstveno stanje narodove duše.

Predvideni mediji so poročali (vzhičeno, z glasbeno podlago), predvidena polovica naroda jim je zaploskala, druga predvidena polovica jih je še bolj odrinila od sebe. Rekla je: vi ne ščitite knjige kot knjige, vi ščitite določenega politika in njegovega biografa. In obe predvideni polovici sta se po predvidenem scenariju, tokrat zaradi pisateljev, preko barikad spet grdo gledale.

Kaj bi se moralo zgoditi, da bi bilo drugače? V primeru pisateljskega protesta bi moral zazveneti samo en stavek, prav kratek stavek brez patetičnega naboja. Ko so pisatelji jokali nad ožganimi platnicami Repetove knjige o nad-politiku Kučanu, bi morali dodati samo ta stavčič: obsojamo pa tudi retro-abortistično privoščljivost naše cenjene kolegice Svetlane Makarovič! Dovolj bi bilo.

Jaz, menda zamujeni abortus, bi se počutil varnega. Prav vse knjige na Slovenskem bi se počutile varne.

4 KOMENTARJI

  1. Knjigožerka 13. januar 2016 ob 11: 18

    Žalostno je , da se izpostavi društvo slovenskih pisateljev ob simbolnim sežigu knjige, ki je dostopna vsakomur in o njej lahko kritično presoja, posebej še , če ugotovi, da ta kulturna dobrina nima take vrednosti,ki bi od avtorja pričakovali. Pričakovali bi, da se. bodo najprej poglobili v to , kaj je ” požigalce ” navedlo k takemu ravnanju. Predvsem pa bi pričakoval, da ti ljudje znajo biti občutljivi za tako ravnanje ne glede na to ,kdo jih izvaja, taka ali drugačna ideologija. G.Cestnik vaše razmišljanje je zelo na mestu. Želimo si še več takih kvalitetnih prispevkov.

  2. Ga. Svetlana Makarovič živi zato, da vam dviguje “dekl”. Povejte ji to naravnost, ni treba člankov. Meni ga ne dvigne. Vzamem Pekarno Mišmaš in Sapramiško, preskočim ostalo. Me ne gane. Zažig knjige pa gane, pa če bi zažigali (na tak način , v nekem vedru) stripe Zagorja. Pač sam zažig je bil diletantsko izveden in nekulturen. Nad tem se je treba zgražati. Protest bi lahko bil kulturnejši. Ampak dosegel je namen: govori se o njem. O drugih pa ne.

  3. No, brat Branko, stvar ni v Kučanu ali Bwergoglu alias našem ljubem papežu Frančišku, ampak v samem pomenu sežiga knjige, tudi če gre za prismojence, ki so drago biografijo našega prvega državnega predsednika samo osmodili… – Sam s sinom Vidom, ki sem sicer član Društva slovenskih pisdateljev že od leta 1964 in prav tako član PENkluba, podpredsednik Kopitarjevega društva Slovenije, dolgoletni so/urednik študentskega časopisja in kulturne revije Dialogi, ao/ustanovitelj Heraldično-genealoškega-veksiloškega društva Slovenski ščit, prevajalec, slikar ali likovnik, urednik spletne revije INTELYWAY, bivši zunanji svetovalec državnrega predsednika dr. Janeza Drnovška, tudi po krivici in samovolji vsega zaplenjen in vržen leta 2005 v hiralniški kontejner, tam sprejet zaradi molitve kot duhovnik, zato ustanovitelj tedaj Kluba brezdomcev Ljubljana, večkrat od sodrge protislovenskih sovražnikov do krvi pretepen “kar tako”, torej izgnanec v lastni domovini, zagovornik duhovščine in dobrih ljudi, nepristranski… – razumem, česa naj nas je narodno in krščansko le strah, ker mi je na primer lani v Trubarjevi hiši literature zagrozil neki sovražni primitivec z ustrelitvijo… – in je tega in druge nasilno sovražne ustrahovalce in nasilneže gostil na ljubljanskem gradu ob Vilenici ´50 tudi kolegaIvo Svetina, tudi državni sekretar za kulturo Tone Peršak, saj je vse plačano iz državnega proračuna… S Svetlano Makarovič pa je tako, da jo včasih ideološko rdeče pač zanese in ravna, kot so počele folksdojčarke v Marburgu/Drau, ko so tudi šivale sicer drugi državni znak celo na črne zastave…, Svetlana pa rdečo peterokrako, res pa je v svojih nesramnih izjavah docela neresna. – Če hočeš biti, brat Branko, radikalen, pa bodi proti – Prešernovim nagradam, zoper to državno prostaško privilegiranost tudi protislovenskih meščuhov…, vsaj za začetek! in za bl. Antona Martina Slomška! Vladimir Gajšek

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime