Petra Greiner, Portal 13: Humanost pri živalih peša pri sočloveku

Uredništvo
1

Na blogu Portal 13 Petra Greiner piše o odnosu do živali in do ljudi.

Prijateljica ji je nedavno zaupala, da so že nekaj časa omejeni glede obiskov in drugih aktivnosti, ker njihovega kužka močno načenja bolezensko stanje s starostjo vred.  Težko pa ji je bilo razumeti, da Petra pred skokom na obisk preveri kakšno zatočišče lahko omogoči drugorojenki.

Petra nato predstavi, kako velikokrat se zgodi, da sorodniki najdejo veliko ljubkovalnih besed za svojega psa. V naročju ga božajo in mu posvetijo veliko svoje pozornosti, medtem pa je njena hčerka le streljaj proč. A nje ne pozdravijo, se je ne dotaknejo in zanjo nimajo ene lepe besede.

“Medtem, ko rešujete štirinožne prijatelje iz zavetišč, predlagam iskanje nadomestnih mater za moje posebne prijatelje, ki so brez vrvi priklenjeni na postelje različnih zavodov” pravi avtorica o umirajočih ljudeh v različnih zavodih.

Obče gledano je moč čutiti več empatije do živali, kot v pogledu na prizadetega posameznika. Veliko več zaščite je mogoče opaziti v rokah prostovoljcev, ki male znance vozijo le na sprehod s povodcem, kot neplačana pomoč do veliko bolj zaostale duše, ki strmi le v strop.

Humani smo do zelo bolnih živali, medtem pa človeka, ki se bojuje s svojo bolečino ali neozdravljivo boleznijo puščamo hirati.

Petra Greiner tako na svojem blogu Portal 13 konča s tem, da ima dandanes sočutje do živali večje in bolj globoke razsežnosti, kot iskrena skrb do sočloveka.

1 komentar

  1. Jaz pa mislim, da kdor ne mara živali, ne mara tudi ljudi. Tudi žival je živo bitje, ki je odvisno od človeka in od njegovega ravnanja (npr. pes). Nič nimam proti pasjeljubcem (tudi sama imam psičko).
    Dejstvo je pa, da se današnji človek zelo boji smrti, umiranja, prizadetosti. Današnji človek je krhek, ranljiv in prestrašen. Le kaj reči težko prizadetemu otroku? Mislim, da je veliko ljudi v zadregi. Vsakega nekako prešine: Kaj, če se tudi meni zgodi kaj takega. Lažje se je delati slepega in gluhega.
    Kaj reči bolnemu starčku – starki, ki onemogel leži nekje zapuščen v domu, gleda v strop in čaka odrešilno smrt? Ali lahko rečeš, da bo boljše, ko veš, da ne bo? Mnogo ljudi je strah bolnišnice, domov, umiranja… niso zato slabi ljudje, verjemite.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime