Peter Jančič, Silvester Šurla in Tino Mamić o "fake news" in slovenskih medijih
POSLUŠAJ ČLANEK
V sklopu Slovenskega knjižnega sejma je založba Družine ob izidu knjižnega prvenca novinarja Petra Jančiča, "Fake News" - lažnive novice, organizirala debatno kavarno v Cankarjevem domu, v kateri so Tino Mamić, Silvester Šurla in že omenjeni Peter Jančič delili svoje izkušnje in mnenja o slovenski medijski sferi.
"Mediji so žal v Sloveniji sredstvo za dosego drugih ciljev. Žal večina medijev ni produkt, ki bi bil zavezan javnosti, temveč koristijo lastnikom in politiki," je medijsko sfero komentiral urednik Reporterja Silvester Šurla in svojo izkušnjo s tednikom Mag označil za "kolateralno škodo vojne lastnika časopisa proti Janši".
Prav je, da imaš lahko svoj časopis, to je vendarle svoboda tiska, je nekdanji odgovorni urednik Dela in notranje politike na Večeru, Peter Jančič, odgovoril na vprašanje, zakaj se gospodarstveniki tako zanimajo za medije. Razlika je v tem, je poudaril, da je v drugih državah konkurenca, pri nas pa je Delo monopolist.
Pri tem novinarji niso zaščiteni, protesti ob metanju novinarjev na cesto pa so zgolj politično motivirani - dogajali so se zgolj v času, ko se je Delo za malček časa odmaknil od levice, je spomnil Jančič. Najhuje pa je, je še dodal, da dandanes tovrstnih protestov ni, pa četudi dajejo odpovedi tudi levo usmerjenim novinarjem.
Smo nenavadna družba, saj ne opozarjamo na napake, je ocenil Jančič, ki pravi tudi, da se zgolj na podlagi opozarjanja in analiziranja napak lahko nekaj naučimo in ohranimo zaupanje v kakršnemkoli mediju. "Da se delamo, da ni napak, kaže na to, da nismo profesionalci," je dejal. Napake v novinarstvu pa so vedno, lahko jih edino poskušamo zmanjšati.
"Vsi se motimo, vendar moraš biti sposoben se opravičiti, v tem se kaže veličina medija, česar pa Delo ni bilo sposobno narediti," je "mikroskopsko" opravičilo za lažno novico o "sinu" slovenskega kardinala komentiral Šurla in dodal, da se v Sloveniji ravno tisti mediji, ki se najbolj trkajo po prsih zaradi svojih vrednot, še najbolj spotikajo ob njih.
Na okrogli mizi so se dotaknili tudi vprašanja, kaj bi morali storiti, da bi izboljšali branost medijev v slovenskem prostoru.
Za Tina Mamića je pri tem povsem zgrešeno, da se Delo ob nedeljah dostavlja šele ob 11. dopoldne, kar je po "zdravi kmečki logiki" čisto prepozno - tega nihče ne bo bral, pravi. "Mediji bi lahko imeli bistveno večjo naklado in branost, če bi se obnašali profesionalno, kot denimo v Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji. Ni treba znati italijansko ali nemško, samo z očmi boš videl razliko in videl, kje imajo naši mediji rezervo."
Težavo vidi tudi v tem, da so novinarji v določenih stališč bolj opredeljeni kot sami politiki. Levim politikom ni treba telefonirati in vplivati na določene novinarje, ker ti vedo, kaj je treba narediti, da ostaneš v hiši. Pripomnil je še, da so bili novinarji v času migrantske krize bolj aktivistični kot tisti na ulici.
Novinarji pa se morajo poleg tega začeti spraševati o tem, kaj počnejo, in se začeti boriti proti mesijanskem kompleksu, ki ga imajo, je še dodal Mamić. To novinarjem, po njegovem mnenju, ker si želijo biti pametnejši od preprostih ljudi, jemlje kredibilnost.
"Tudi časopise je treba prodajati. Najslabše je, ko noben ne kliče in se noben ne pritožuje. Če ne bo klicev, pomeni, da se medijem ne obetajo dobri časi," pa je Šurla na prihodnost slovenskih medijev pogledal še z druge strani.
"Mediji so žal v Sloveniji sredstvo za dosego drugih ciljev. Žal večina medijev ni produkt, ki bi bil zavezan javnosti, temveč koristijo lastnikom in politiki," je medijsko sfero komentiral urednik Reporterja Silvester Šurla in svojo izkušnjo s tednikom Mag označil za "kolateralno škodo vojne lastnika časopisa proti Janši".
Prav je, da imaš lahko svoj časopis, to je vendarle svoboda tiska, je nekdanji odgovorni urednik Dela in notranje politike na Večeru, Peter Jančič, odgovoril na vprašanje, zakaj se gospodarstveniki tako zanimajo za medije. Razlika je v tem, je poudaril, da je v drugih državah konkurenca, pri nas pa je Delo monopolist.
Pri tem novinarji niso zaščiteni, protesti ob metanju novinarjev na cesto pa so zgolj politično motivirani - dogajali so se zgolj v času, ko se je Delo za malček časa odmaknil od levice, je spomnil Jančič. Najhuje pa je, je še dodal, da dandanes tovrstnih protestov ni, pa četudi dajejo odpovedi tudi levo usmerjenim novinarjem.
"Kljub temu da se obraz sveta intenzivno spreminja, medijskih in političnih manipulacij ni konec. Prej bo konec medijev. Poskusi vplivanja so del sodobnih družb, v katerih na ta način potekajo spopadi za oblast."
Če napak ne priznamo, nismo profesionalci
Smo nenavadna družba, saj ne opozarjamo na napake, je ocenil Jančič, ki pravi tudi, da se zgolj na podlagi opozarjanja in analiziranja napak lahko nekaj naučimo in ohranimo zaupanje v kakršnemkoli mediju. "Da se delamo, da ni napak, kaže na to, da nismo profesionalci," je dejal. Napake v novinarstvu pa so vedno, lahko jih edino poskušamo zmanjšati.
"Vsi se motimo, vendar moraš biti sposoben se opravičiti, v tem se kaže veličina medija, česar pa Delo ni bilo sposobno narediti," je "mikroskopsko" opravičilo za lažno novico o "sinu" slovenskega kardinala komentiral Šurla in dodal, da se v Sloveniji ravno tisti mediji, ki se najbolj trkajo po prsih zaradi svojih vrednot, še najbolj spotikajo ob njih.
Časopis Družina o Petru Jančiču in njegovi knjigi:
"Te dni je pri založbi Družina izšla, če smemo uporabiti ta izraz, »intrigantna« knjiga nekdanjega odgovornega urednika Dela, knjiga nekdanjega odgovornega urednika Dela, prej notranjepolitičnega urednika Večera, dolgoletnega prodornega novinarja Petra Jančiča.
Potem ko so ga februarja odpustili z Dela, zdaj z lastnim (in že zelo odmevnim) spletnim projektom znova »pluje« v medijskih vodah, prav dejstvo, da je bil odpuščen, pa je po svoje botrovalo temu, da je s prvencem, ki je bil povod za sinočnjo debatno kavarno v okviru Slovenskega knjižnega sejma in ji je tudi dala naslov: Fake News - Lažnive novice »zaplaval« tudi v knjižne vode.
Šele po odpustu je namreč našel nujno potreben čas, da je lahko sistematično zbral podatke in spomine na razburkane uredniško-novinarske čase, ki so jih pri Delu zaznamovale tudi številne medijske manipulacije (npr. o sinu kardinala Rodeta in denarju od Patrije, ki naj bi končal pri SDS) ...
"Te dni je pri založbi Družina izšla, če smemo uporabiti ta izraz, »intrigantna« knjiga nekdanjega odgovornega urednika Dela, knjiga nekdanjega odgovornega urednika Dela, prej notranjepolitičnega urednika Večera, dolgoletnega prodornega novinarja Petra Jančiča.
Potem ko so ga februarja odpustili z Dela, zdaj z lastnim (in že zelo odmevnim) spletnim projektom znova »pluje« v medijskih vodah, prav dejstvo, da je bil odpuščen, pa je po svoje botrovalo temu, da je s prvencem, ki je bil povod za sinočnjo debatno kavarno v okviru Slovenskega knjižnega sejma in ji je tudi dala naslov: Fake News - Lažnive novice »zaplaval« tudi v knjižne vode.
Šele po odpustu je namreč našel nujno potreben čas, da je lahko sistematično zbral podatke in spomine na razburkane uredniško-novinarske čase, ki so jih pri Delu zaznamovale tudi številne medijske manipulacije (npr. o sinu kardinala Rodeta in denarju od Patrije, ki naj bi končal pri SDS) ...
"Najslabše je, če noben ne kliče"
Na okrogli mizi so se dotaknili tudi vprašanja, kaj bi morali storiti, da bi izboljšali branost medijev v slovenskem prostoru.
Za Tina Mamića je pri tem povsem zgrešeno, da se Delo ob nedeljah dostavlja šele ob 11. dopoldne, kar je po "zdravi kmečki logiki" čisto prepozno - tega nihče ne bo bral, pravi. "Mediji bi lahko imeli bistveno večjo naklado in branost, če bi se obnašali profesionalno, kot denimo v Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji. Ni treba znati italijansko ali nemško, samo z očmi boš videl razliko in videl, kje imajo naši mediji rezervo."
Težavo vidi tudi v tem, da so novinarji v določenih stališč bolj opredeljeni kot sami politiki. Levim politikom ni treba telefonirati in vplivati na določene novinarje, ker ti vedo, kaj je treba narediti, da ostaneš v hiši. Pripomnil je še, da so bili novinarji v času migrantske krize bolj aktivistični kot tisti na ulici.
Novinarji pa se morajo poleg tega začeti spraševati o tem, kaj počnejo, in se začeti boriti proti mesijanskem kompleksu, ki ga imajo, je še dodal Mamić. To novinarjem, po njegovem mnenju, ker si želijo biti pametnejši od preprostih ljudi, jemlje kredibilnost.
"Tudi časopise je treba prodajati. Najslabše je, ko noben ne kliče in se noben ne pritožuje. Če ne bo klicev, pomeni, da se medijem ne obetajo dobri časi," pa je Šurla na prihodnost slovenskih medijev pogledal še z druge strani.
Zadnje objave
Zakaj se čakalne dobe v zdravstvu še vedno podaljšujejo?
24. 4. 2024 ob 16:30
"Stanje zdravstva je katastrofalno", vlada pa le opazuje
24. 4. 2024 ob 13:23
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
V študentskem naselju pozivi k ubijanju Judov
24. 4. 2024 ob 12:15
Strah v Bruslju: TikTok ogroža duševno zdravje?
24. 4. 2024 ob 9:34
Ustavite levico
24. 4. 2024 ob 6:00
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
24. 4. 2024 ob 12:33
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
2 komentarja
APMMB2
Takšnih novinarjev kot so Šurla, Mamič in Jančič je v Sloveniji veliko, vendar jim ne dovolijo odkrito in pošteno poročati uredniki, ki jih nastavljajo lastniki novinarskih hiš. Ti pa so v glavnem oprode režima, saj ima režim v rokah vse vzvode oblasti. V prvi vrsti kapital. Tega je v izobilju, saj je režim komunitičen, tako je vse od krvave revolucije naprej. In režim ve, da je propaganda eno najmočnejših sredstev za ohranjanje oblasti. Pomumljen narod je vodljiv narod.
Ni slučaj, da so komunisti izoblikovali novinarja- družbeno političnega deavca-. Takšne vzgajajo še danes na FDV. Le tu in tam se kateri izrodi, sicer pa predstavljajo kar monolitno družbo poklicnih papagajev. Iz CK ZK pride kokmanda, kaj je potrebno papagajčiti in papagaji papagajčijo. Začne se z Mladino, nato pa se razširi po vsej medijski pokrajini.
Kraševka
KO BO VELIKO VEČ TAKIH NOVINARJEV, KOT SO : Jančič, Mamič in Šurla, se bodo stvari izboljšale. K temu pripomorejo tudi taki mediji, kot je DOMOVINA.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.