Peter Jančič, Silvester Šurla in Tino Mamić o "fake news" in slovenskih medijih

V sklopu Slovenskega knjižnega sejma je založba Družine ob izidu knjižnega prvenca novinarja Petra Jančiča, "Fake News" - lažnive novice, organizirala debatno kavarno v Cankarjevem domu, v kateri so Tino Mamić, Silvester Šurla in že omenjeni Peter Jančič delili svoje izkušnje in mnenja o slovenski medijski sferi.  

"Mediji so žal v Sloveniji sredstvo za dosego drugih ciljev. Žal večina medijev ni produkt, ki bi bil zavezan javnosti, temveč koristijo lastnikom in politiki,"  je medijsko sfero komentiral urednik Reporterja Silvester Šurla in svojo izkušnjo s tednikom Mag označil za "kolateralno škodo vojne lastnika časopisa proti Janši".

Prav je, da imaš lahko svoj časopis, to je vendarle svoboda tiska, je nekdanji odgovorni urednik Dela in notranje politike na Večeru, Peter Jančič, odgovoril na vprašanje, zakaj se gospodarstveniki tako zanimajo za medije. Razlika je v tem, je poudaril, da je v drugih državah konkurenca, pri nas pa je Delo monopolist.

Pri tem novinarji niso zaščiteni, protesti ob metanju novinarjev na cesto pa so zgolj politično motivirani - dogajali so se zgolj v času, ko se je Delo za malček časa odmaknil od levice, je spomnil Jančič. Najhuje pa je, je še dodal, da dandanes tovrstnih protestov ni, pa četudi dajejo odpovedi tudi levo usmerjenim novinarjem.

Če napak ne priznamo, nismo profesionalci

Smo nenavadna družba, saj ne opozarjamo na napake, je ocenil Jančič, ki pravi tudi, da se zgolj na podlagi opozarjanja in analiziranja napak lahko nekaj naučimo in ohranimo zaupanje v kakršnemkoli mediju. "Da se delamo, da ni napak, kaže na to, da nismo profesionalci," je dejal. Napake v novinarstvu pa so vedno, lahko jih edino poskušamo zmanjšati.

"Vsi se motimo, vendar moraš biti sposoben se opravičiti, v tem se kaže veličina medija, česar pa Delo ni bilo sposobno narediti," je "mikroskopsko" opravičilo za lažno novico o "sinu" slovenskega kardinala komentiral Šurla in dodal, da se v Sloveniji ravno tisti mediji, ki se najbolj trkajo po prsih zaradi svojih vrednot, še najbolj spotikajo ob njih.

"Najslabše je, če noben ne kliče"

Na okrogli mizi so se dotaknili tudi vprašanja, kaj bi morali storiti, da bi izboljšali branost medijev v slovenskem prostoru.

Za Tina Mamića je pri tem povsem zgrešeno, da se Delo ob nedeljah dostavlja šele ob 11. dopoldne, kar je po "zdravi kmečki logiki" čisto prepozno - tega nihče ne bo bral, pravi. "Mediji bi lahko imeli bistveno večjo naklado in branost, če bi se obnašali profesionalno, kot denimo v Italiji, na Hrvaškem, v Avstriji. Ni treba znati italijansko ali nemško, samo z očmi boš videl razliko in videl, kje imajo naši mediji rezervo."

Težavo vidi tudi v tem, da so novinarji v določenih stališč bolj opredeljeni kot sami politiki.  Levim politikom ni treba telefonirati in vplivati na določene novinarje, ker ti vedo, kaj je treba narediti, da ostaneš v hiši. Pripomnil je še, da so bili novinarji v času migrantske krize bolj aktivistični kot tisti na ulici.

Novinarji pa se morajo poleg tega začeti spraševati o tem, kaj počnejo, in se začeti boriti proti mesijanskem kompleksu, ki ga imajo, je še dodal Mamić. To novinarjem, po njegovem mnenju, ker si želijo biti pametnejši od preprostih ljudi, jemlje kredibilnost.

"Tudi časopise je treba prodajati. Najslabše je, ko noben ne kliče in se noben ne pritožuje. Če ne bo klicev, pomeni, da se medijem ne obetajo dobri časi," pa je Šurla na prihodnost slovenskih medijev pogledal še z druge strani.