Peter Hribar za Siol: opral sem spomin na družino Hribar

Na gradu Strmol so konec oktobra odkrili obeležje v spomin na zadnja lastnika gradu, Ksenijo in Rada Hribarja, ki so ju leta 1944 umorili pripadniki varnostno-obveščevalne službe.

“Menim, da sprava za zdaj ni mogoča, mogoča pa je pomiritev. In to na podlagi tistega, kar je storil predsednik, po poti majhnih korakov vseh vpletenih,” v dvodelnem intervjuju za Siol.net pravi nečak umorjenih zakoncev Peter Hribar.

Po njegovem mnenju glede tega, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno, ni smiselno kuhati zamere in jeze, saj s tem zgolj greniš življenje sebi in okolici. “Ljudje bodo morali razumeti, da zgodovine ni mogoče spremeniti, in zato umorjenih ljudi ne moreš vrniti v življenje,” pravi Hribar in dodaja, da je treba dati prednost razumu in čustvom.

Sprava po njegovem mnenju ni mogoča, ker je še vedno veliko ljudi besnih, s tem pa so zastrupljeni tudi mladi, ker se sovraštvo prenaša iz roda v rod.

Ob tem govori o enemu izmed domnevnih krivcev za umor, imeunje ga za n”načrtovalca, ki nima krvavih rok.Skupaj sva, na moje povabilo, sedela za isto mizo in pila kavo. Imel me je za bedaka. Na koncu je rekel: “Kakorkoli, bilo je prav. Imel je zveze z Angleži!” Jaz pa sem rekel: “Kaj niso bili leta 1944 Angleži naši prvi zavezniki?!” Nato je bil tiho.”

Ob vprašanju, zakaj sta stric in teta morala umreti, odgovarja, da se je leta 1944, ko se je vedelo, da gredo Nemci h koncu, začelo čistiti teren. In čeprav sta zakonca Hribar bila strogo apolitična, so ju tako iz nemških, kot iz visokih vrst partizanskih krogov opozorili, naj se umakneta.

“Umrl je, ker je bil naiven,” pravi Peter Hribar, saj je moral vedeti, da bo slej kot prej prišel na vrsto, ker so likvidirali njemu podobne – bogate kmete, industrialce …

Celoten prvi del intervjuja preberite na Siol.net

Drugi del intervjuja – Peter Hribar: Rado Hribar je dal denar za izgradnjo Planice

V drugem delu intervjuja na Siol.net Peter Hribar spregovori o svojem starem očetu, znanem finančniku in osebnem prijatelju ljubljanskega župana Ivana Hribarja.

Odlični bančnik je bil tudi sin Rado, ki si je ustvaril veliko premoženje, kupil grad Strmol, veliko denarja pa namenil tudi izgradnji prve letalnice v Planici. Nečak ga opisuje kot velikega esteta in ljubitelja umetnosti ter svetovljana.

O povojni usodi svoje družine pa pravi takole:

“Obema bratoma, Petru in Svetu, je oblast po drugi svetovni vojni vzela tovarni. Obsojena sta bila kot vojna zločinca in narodna izdajalca. Moj oče je z bratoma leta 1950 pobegnil v Kanado. Neki moj stric je bil računovodja. Strica Zorana so, čeprav je bil nedolžen, obsodili na montiranem Nagodetovem procesu. To so težke stvari. Našo družino so zdesetkali, raztepla se je po vsem svetu.”

“Leta 1945 so ta narod na neki način obglavili. Vsa ekonomska elita – kar je niso pobili – je šla, bežala je iz države,” še dodaja v izjemno zanimivem intervjuju.

Na Siol.net lahko preberete tudi njegov drugi del.

O usodi zakoncev Hribar smo v zelo odmevnem komentarju Milene Miklavčič pisali tudi na Domovini: Tragična usoda zakoncev Hribar: ljudje so vedeli, a imajo molk v genih

Komentiraj