Petelini – Ito Jakuchu 

»Gospod Čušin! Saj ste gospod Čušin, kajne? Kaj pa vi tukaj?!« 

Jebela cesta, sunce žarko in vsi svetniki božji! Čisto mirno sem hotel zabiti čas v sredo popoldne, ko sem med eno in drugo službeno obveznostjo obvisel v prestolnem, glavnem in najlepšem mestu, in sem se odločil, da bom svoj pogled raje pasel po umetniških slikah kot  po izložbah ali mimoidočih pofreskanih mladenkah in sem zavil v eno od galerij, pa ga ni miru in ga ni! 

»Sem Čušin, ne vem če sem gospod, sem pa Čušin, brez dvoma. In sem tukaj, kot ste tukaj vi, ki vas ne poznam, vam ne vem imena in vas vidim prvič v življenju. In upam, da tudi zadnjič!« 

Celoten članek je na voljo digitalnim naročnikom Domovine in bralcem tednika Domovina. Digitalni naročnik lahko po jesenski ceni postanete spodaj.