Pet stvari, zaradi katerih je Marjana Šarca vredno pohvaliti

vir: strankalms.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Domovina glede odnosa do politične oblasti sodi med najbolj kritične medije. Nekaj zaradi konceptualnih razhajanj, ki izhajajo iz nazorske in programske nesorodnosti z levo vlado, največ zaradi proračunske potratnosti, reformne neaktivnosti in pasivnega ohranjanja statusa quo v državi, nekaj pa tudi zato, ker so osrednji mediji do Šarčevih nadpovprečno prizanesljivi.

Tako velja tudi za predsednika vlade, Marjana Šarca, katerega (ne)dejanja so pogosto na tapeti naših komentatorskih peres. A v božično-novoletnem duhu ob prelomu leta je priložnost, da izpostavimo tudi nekaj pozitivnih vtisov, ki jih je Kamničan pustil v slabem letu in pol mandata in ki so sicer morda ostali spregledani, ali pa ob kopici upravičeno kritičnih prispevkov niso prišli do izraza.

1. Odnos do Slovenske vojske in članstva Slovenije v zvezi NATO: nevtralnost je utopija


(vir foto: Slovenskavojska.si)


Za vse dosedanje levičarske oblasti v Sloveniji (z izjemo nekaj posameznikov) je značilna bolj ali manj slabo prikrita averzija do Slovenske vojske ter skoraj mržnja do zahodnih zavezništev, še posebej severnoatlantskega - zveze NATO in njene najmočnejše zaveznice - ZDA.

Marjan Šarec je po Janezu Drnovšku prvi predsednik vlade, ki je glede zagotavljanja slovenske nacionalne varnosti neposreden in jasen: “Ne bomo poslušali osamljenih mislecev, ki menijo, da Slovenija ne potrebuje svoje vojske in da ne potrebuje članstva v zvezi Nato,”  je premier dejal ob decembrskem obisku slovenskega kontingenta na Kosovu.  Izpostavil je utopičnost razmišljanj o nevtralnosti ter dodal: »Ko smo ustanovili lastno državo, smo se odločili, da bomo imeli vojsko in temu poslanstvu moramo slediti. Ne namenjamo sredstev samo zaradi Nata, ampak zaradi nas samih, zaradi naše varnosti.«

Šarec je še obljubil nadaljevanje trenda rasti proračunskih sredstev za obrambo.

2. Podpora gradnji 2. bloka NEK: ne bi imeli elektrarn, imeli pa bi elektriko ...


Nuklearna elektrarna Krško Vir: Wikipedia


Ali so v ozadju lobistične povezave njegovega sekretarja za nacionalno varnost ali čisti nameni ni toliko pomembno kot trezna in realna ocena, da Slovenija, če želi slediti zahtevam EU po ogljično nevtralni družbi do leta 2050, brez drugega bloka Jedrske elektrarne Krško ne bo mogla.

Takole je premier Šarec na poslansko vprašanje Nataše Sukič poslance in javnost na decembrski seji državnega zbora soočil z realnostjo: "Ko sem pred časom sprožil razpravo o jedrski energiji, sem bil s strani nekaterih močno napaden, vendar je dejstvo ... če ne bomo šli v gradnjo drugega bloka jedrske elektrarne in pa zaprli TEŠ 6 oziroma termoelektrarn, ne bomo dosegli okoljskih ciljev."

"Če bomo želeli doseči nizkoogljično družbo ali ogljično nevtralno družbo, bo treba storiti te korake," je nadaljeval. "Vendar ne s tem, še enkrat ponavljam, ne bi imeli jedrske, ne bi imeli vodne energije, ne bi imeli vetrne, ne bi imeli solarne – ničesar ne bi imeli, vsaj nekateri okoljevarstveniki so tako naravnani, hkrati bi pa imeli energijo, imeli bi računalnike, imeli bi telefone in vse. Ne gre skupaj." 

3. Tendenca k razbremenjevanju obdavčitev dela srednjega sloja


Gre za miniaturen korak za Slovenijo, a precej večji za levičarsko vlado v družbi, prepojeni s socialistično miselnostjo. Slovenija sodi med države z največjo obremenitvijo dela med članicami OECD, pri obdavčitvi nadpovprečnih plač pa smo v samem svetovnem vrhu.

Vlada pod vodstvom finančnega ministra Andreja Bertonclja je tako kljub populističnim pritiskom z radikalne leve sprejela sicer minimalistične, a vendarle koristne spremembe, ki bodo srednjemu sloju nekoliko realno dvignile plače.

Resda je v zameno dodatno obremenila kapitalske prihodke (davek na dohodek pravnih oseb, dohodek od premoženja (najemnin) ter finančnih inštrumentov (delnice, dividende ...) in obdržala krizno raven stopenj davka na dodano vrednost. A to je že druga zgodba, ki jo na Domovini redno obravnavamo.

4. Poudarjanje pomena domoljubja in ljubezni do domovine


Vir: Pixabay


Marjan Šarec za levičarske politike netipično pogosto kot pomembno vrednoto izpostavlja domoljubje. Uzurpacijo domoljubja sicer napačno pripisuje politični desnici, saj si ga ta ni prisvojila, temveč ji ga je levica prepustila.

O tem se je razgovoril na lanski državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ko je med drugim dejal, da domoljubje “ne pripada samo nekaterim, temveč je pravica, predvsem pa dolžnost vsakega izmed nas." 

O domoljubju in ljubezni do domovine pa je ponovno spregovoril septembra, na proslavi ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini. Takrat je dejal, da bi bilo žalostno,"če bi nam kdaj zmanjkalo enotnosti, poguma in ljubezni do svoje domovine. Kajti ljubezen do domovine je naša velika dolžnost. In ko bomo izgubili ljubezen do domovine, takrat ne bomo več vredni, da se imenujemo Slovenci.” 

5. Pomagal je ženski v stiski


Zadnja a nikakor ne najmanj pomembna, zagotovo pa najbolj kontroverzna in provokativna je trditev, da je Marjanu Šarcu treba šteti v dobro, da je pomagal ženski v stiski. Trditev je sicer pogojna in ima kopico če-jev, saj okoliščine niso povsem znane. Ampak če je svoji prijateljici lepi N. službo v Sovi res priskrbel zato, da bi ji pomagal iz osebne stiske (in ne denimo zaradi tega, ker bi ga s čim izsiljevala, oz. bi sam od tega imel neposredno korist), potem je ob vsem, kar je bilo s tem imenovanjem narobe (in smo na Domovini obširno pisali), v tem vendarle kanček gentlemanskega obnašanja.

To seveda ne opravičuje brutalnega političnega kadrovanja mimo predpisov in pravil, ki se ga gre tudi Šarčeva vlada. Ampak ob vseh imenovanjih iz koristoljubja, političnega pragmatizma in drugih potez, ki se jih gredo "veliki fantje", se je spomniti nekoga iz preteklosti potem, ko si postal velik in pomemben, vendarle omembe vredna olajševalna (ne pa oprostilna) okoliščina. V Šarčevem primeru z velikim, pogojnim "ČE" seveda. Tudi zato je pomembno, da se okoliščine te zaposlitve javno razčistijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike