Pet stvari, ki jih je dobro vedeti o Schengenskem sporazumu

Zaradi nenadzorovanega vstopa velikega števila migrantov na svoje ozemlje so se te dni nekatere izmed članic odločile ponovno začasno vzpostaviti nadzor na svojih mejah. Ti so bili namreč opuščeni po podpisu Schengenskega sporazuma, ki predvideva reden nadzor zgolj na zunanjih mejah Evropske unije. 

Pet pomembnih dejstev o  Schengenskem sporazumu navajamo spodaj.

1. Kaj je Schengenski sporazum?

Dokument, ki je bil podpisan leta 1985 v luksemburškem mestu Schengen. S sporazumom se je pričelo ustvarjanje Evropskega teritorija, ki bi bil brez notranjih meja.

Leta 1990 ga je zamenjala Schengenska konvencija, ki je natančneje določila osnovne pojme, ki so bili sprejeti leta 1985. Ko je 1995 prišel v veljavo, je bila glavna posledica to, da so lahko prebivalci držav podpisnic prečkali meje brez potnih listov.

Sporazum je postal del Evropskega pravnega sistema z Amsterdamskim sporazumom leta 1997.

2. Kdo je vključen v ta sporazum?

Danes je v Schengensko območje vključenih 26 držav, 22 od teh je članic Evropske unije, vključene pa so še Švica, Liechtenstein, Islandija in Norveška.
Prvotne podpisnice iz leta 1985 so Francija, Nemčija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska. Slovenija je v območje vstopila leta 2007.

3. Kdo ni vključen v ta sporazum?

Državi Združeno kraljestvo in Irska sta se odločili, da bosta ohranili svoje meje, vendar sta sprejeli druge dele sporazuma, na primer SIS – informacijski sistem, ki sodstvu omogoča lažji dostop do podatkov v zvezi s kriminalom.

Štiri druge EU države zaenkrat še niso vključene v Schengenski sporazum: Ciper, Bolgarija, Romunija in Hrvaška.

4. Kaj omogoča Schengensko območje?

Omogoča svobodno gibanje okoli 400 milijonov državljanom EU, ki za prestop notranjih mej ne potrebujejo potnega lista. Svoboda gibanja je ena od temeljnih pravic, zapisana tudi v Maastritski pogodbi iz leta 1992.

Med ostale prednosti Schengena sodijo tudi enaka pravila za prečkanje zunanje meje, vključno z osnovnimi pravili pridobitve vizuma, boljše policijsko sodelovanje, dostop do SIS-a ter usklajena pravila za kratkotrajne vizume (3 mesece).

Poleg  tega je sedaj relevantna Dublinska uredba določa, da je za prosilca za azil odgovorna država, skozi katero je ta prvi vstopil v EU.

5. Ali je Nemčija zanemarila Schengenski sporazum?

Tehnično gledano, ne.

Schengenske države imajo pravico do ponovne začasne vzpostavitve mejnih kontrol, in sicer prvotno za 10 dni, to lahko nato na 20 dni obnavljajo največ dva meseca. Takšne mejne kontrole lahko vzpostavijo samo takrat, kadar gre za grožnjo varnosti prebivalcev države.