Pet bodočih scenarijev migrantske krize: prihoda prebežnikov v Evropo ne bo konec

Uredništvo
0

S sporazumom med Turčijo in EU želi Evropa ustaviti množične prihode beguncev.  A verjeti, da se bo to tudi zgodilo, je glede na vse, kar se je dogajalo preteklo leto precej naivno.

Tudi po najboljšem scenariju bo v Evropo letos prišlo še skoraj milijon prebežnikov, ugotavlja raziskovalno podjetje Freiburger Denkfabrik SAT, ki je analizo naredilo za nemški Die Welt. Po drugem, skrajnem scenariju bi do konca leta 2016 v Nemčijo prišlo 6,4 milijona ljudi. 

Evropski politiki so dogovor s Turčijo izpogajali, torej naj bi bila begunska kriza pod nadzorom. A znanstveniki dvomijo, da bo dogovor deloval tudi v praksi. Ugldena ekonomska raziskovalna institucija, možganski trust Freiburger Denkfabrik SAT je naredila simulacijo pritoka ljudi v Evropo in prišla do zaključka, da dogovor problema ne bo rešil.

Predlagani sporazum določa, da Turčija v zameno za več milijard evrov zadrži begunce, ki so prišli na grške otoke in v Evropi nimajo možnosti za pridobitev azila ali pa so prišli iz ekonomskih razlogov. Hkrati lahko v EU vstopijo vsi tisti, ki bežijo pred vojno in nasiljem, v glavnem iz Sirije in Iraka.

Po mnenju strokovnjakov vlade dinamike dogodkov, ki so jim priča, ne razumejo. Njihova odločitev se osredotoča samo na zaprtje ene poti, brez upoštevanja številnih drugih dejavnikov. To pa bo najverjetneje povzročilo odprtje novih begunskih poti in poslabšanje razmer v Afriki.

Pripravili so pet možnih scenarijev nadalnega poteka begunske krize: 

1. scenarij: Sporazum s Turčijo

Kanclerka Angela Merkel svoje upe pri reševanju begunske krize vlaga v sporazum s Turčijo. Rezultat simulacije kaže, da bo kljub sklenitvi sporazuma število beguncev, ki bodo prihajali v Nemčijo, še vedno naraščalo. Do konca leta 2016 naj bi na ta način naraslo na 2,1 milijona ljudi. Konflikt v Siriji in drugje namreč s sporazumom s Turčijo ne bo rešen.

Poleg tega bodo begunci iz Sirije, Afganistana, Iraka in Pakistana za svojo pot iskali nove poti preko Severne Afrike in Kavkaza do Zahodne Evrope.

Vir: Die Welt
Vir: Die Welt – klik za povečavo

2. Scenarij: Mir v Siriji

Ves problem izvira iz Sirije in temelji na politiki; konec državljanske vojne in upad števila beguncev sta pogojena z razmerami v Siriji, meni politika. SAT Simulacija pa kaže drugačno sliko: Tudi, če bi se čez noč v Siriji vzpostavil mir, bi do konca leta 2016 v Nemčijo od tam prišlo še 1,8 milijona ljudi.

Balkanska pot bi se pod vplivom političnega pritiska po tem scenariju ponovno odprla in omogočila prehod Iračanom in Afganistancem.

Vir: Die Welt
Vir: Die Welt – klik za povečavo


3. Scenarij: Državljanska vojna se nadaljuje

Če končanje konflikta v Siriji in s tem zmanjšanje pritoka beguncev ne bo uspelo, potem grozi delno zaprtje balkanske poti. Politika še razpravlja, ali bi pot ostala odprta za Sirce in Iračane, oz. za tiste, ki prihajajo iz vojnih območij.

V tem primeru bi do konca leta 2016 v Nemčijo prišlo 2,3 milijona beguncev. Drugim, ki bi jih pustili pred ograjo bi ostala alternativna pot: čez Sredozemlje (Italijo).

Vir: Die Welt
Vir: Die Welt – klik za povečavo

4. scenarij: Novi konflikti v Afriki

Kljub vsemu vojna v Siriji ni edini izvir beguncev. »Čeprav zaprtje balkanske poti izgleda dobra rešitev, bi lahko bila zelo problematična,« pravi raziskovalec Thomas Arzt. To bi namreč lahko privedlo do nastanka tako imenovanih propadlih držav v Afriki.

SAT je simuliral, kaj bi se zgodilo, če bi bi se konfliktnost v Afriki stopnjevala. Prva od držav, kjer bi lahko izbruhnili novi spopadi je Nigerija z močno odvisnostjo od nafte in grožnjo teroristične skupine Boko Haram. Večji valovi beguncev bi ogrozili tudi Čad, Sudan in Kongo in politično nestabilno Libijo. Po prečkanju Sredozemskega morja bi tudi afriški migranti hoteli čez Španijo in Italijo do Nemčije.

Še več, močno napete so tudi razmere v Libanonu, Jemnu in Egiptu., ki bi lahko pomenile še več beguncev in destabilizacijo že tako politično šibkih afriških držav. Ta scenarij po računalniškem modelu SAT predvideva, da bo do konca leta 2016 v Nemčiji 3,7 milijona beguncev.

Vir: Die Welt
Vir: Die Welt – klik za povečavo

5. scenarij: Odprte meje

Po scenariju, pri katerem bi Evropa odprla meje, bi zatočišče v Nemčiji do konca tega leta iskalo 6,4 milijona ljudi, kasneje še več.

Vir: Die Welt
Vir: Die Welt – klik za povečavo

Raziskovalci med drugim opozarjajo, da bi napačne odločitve v begunski krizi lahko ogrozile politično stabilnost Evrope. To bi imelo po njihovem mnenju vpliv, ki bi presegal posledice stečaja ameriške investicijske banke Lehman Brothers in poznejše zadnje finančne krize.

Podjetje Freiburger Denkfabrik je v preteklosti ustvarjalo predvsem ekonomske modele za zavarovalnice, avtomobilska in industrijska podjetja ter trgovce in letališča.

Sedaj pa svoje algoritme uporablja tudi v družbenih in političnih kontekstih.

Specializirano je za prihodnje napovedi, ki temeljijo na matematičnih stimulacijah. Model za begunsko krizo so prvič predstavili na strateškem forumu v Münchnu (Munich Security Conference SAT).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime